Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju

Zakon o izvršbi in zavarovanju, sicer večkrat noveliran, je v veljavi že od leta 1998. Določa pravila postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, pravila za zavarovanje terjatev in ureja službo izvršitelja. V nadaljevanju predstavljamo temeljne cilje, ki jih zasleduje nov predlog zakona.

Ureditev postopkovnih pravil za učinkovitejše izvajanje uredb EU

Novela naj bi po mnenju predlagateljev pripomogla k bolj učinkovitemu izvajanju pravnih aktov EU, ki se v Sloveniji uporabljajo neposredno. Odpravila bi nekatere pomanjkljivosti veljavne zakonske ureditve, dosegla pa bi se tudi njena uskladitev z relevantnimi uredbami EU. Sodelovanje med sodišči držav članic EU bi bilo hitrejše, boljše in enostavnejše. ZIZ naj bi se v povezavi s tem zato spremenil v delu, ki ureja izvršitev tujih sodnih odločb in javnih listin. Po novem bi zakon ločeval med primeri, ko je potrebno priznati in izvršiti tujo sodno odločbo po zakonu ali ratificirani mednarodni pogodbi od zadev, ko se priznanje in izvršitev izvede na podlagi pravnega akta EU, ki se v Sloveniji uporablja neposredno.

Harmonizacija pravnih pravil ZIZ o izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje zaradi vključitve v sistem T2S

T2S je sistem pod okriljem Evrosistema, ki predstavlja informacijsko platformo za izvajanje poravnav poslov z vrednostnimi papirji. Njegov cilj je zagotoviti enotno in učinkovito poravnavo poslov z vrednostnimi papirji v centralno bančnem denarju, v vsej EU. Transakcijski stroški čezmejnih poravnav bi se znižali, to pa bi pripomoglo tudi k razvoju enotnega kapitalskega trga v EU. Zaradi vključitve v sistem TS2, je bila Slovenija primorana v ZIZ že sprejeti določene prilagoditve, ki se nanašajo na izvršbo nematerializiranih vrednostnih papirjev. Po veljavni zakonski ureditvi pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev sodišče določi šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. To bi v okolju T2S pomenilo, da morebitnega izplačila dividend iz vrednostnih papirjev ki ga opravlja izdajatelj, v času od njihovega rubeža do pravnomočnosti sklepa o izvrši, ne bi bilo mogoče izvesti v korist upnika, ker ne bi bil določen pooblaščen udeleženec trga vrednostnih papirjev. Predlog zakona zato ustrezno spreminja določbe ZIZ, ki urejajo vsebino sklepa o izvršbi, kakor tudi samo izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje.

Uvedba spletnih dražb zaradi doseganja boljše realizacije prodanih premičnin in nepremičnin ter preprečitev zlorab

Po veljavni zakonski ureditvi v Sloveniji javne dražbe v izvršilnem postopku ni mogoče izvesti preko spleta. Ta možnost pa je že dana na voljo na Hrvaškem, v Avstriji, Nemčiji, Estoniji, na Finskem itd. Predlagatelj novele meni, da so v Sloveniji podatki o javni prodaji nepremičnin trenutno razpršeni in nepregledni ter da bi morali biti podatki o dražbah zbrani na enem mestu. Problem predstavljajo tudi potencialne zlorabe, saj pred vrati sodnih dvoran prihaja do medsebojnega nagovarjanja dražiteljev, izsiljevanja in odvračanja ostalih potencialnih dražiteljev od nakupa. Objava podatkov o dražbah na spletu bi predstavljala veliko boljšo alternativo dosedanjemu sistemu, saj ima v Sloveniji po podatkih statističnega urada RS dostop do interneta že 78% gospodinjstev.

Predlog zakona zato ureja zakonsko podlago za vzpostavitev spletne dražbe nepremičnin in premičnin. Uvedel bi se spletni iskalnik javnih dražb, s katerim bi zainteresirani kupci lahko iskali stvari, ki so predmet javne dražbe. Iskalnik bi vzpostavilo, upravljalo in vzdrževalo Vrhovno sodišče. Spletna dražba bi omogočila boljšo predstavitev predmeta prodaje, povečal bi se krog dražiteljev, kar bi posledično zvišalo tudi uspešnost prodaje.

Varstvo dolžnika pri izvršbi nepremičnin in premičnin

V zadnjem času so predvsem zaradi medijsko odmevnih primerov deložacij ponovno oživeli pozivi k določitvi najnižje vrednosti terjatve, ki jo je mogoče poplačati s prodajo dolžnikove nepremičnine. Veliko je primerov, ko posamezen dolg dolžnika ni visok, vendar ob rednem neplačevanju računov istemu upniku lahko zelo naraste.

V praksi so dolžniki v socialni stiski pogosto otopeli in se na začetku izvršbe ne znajdejo dobro. Zato bi bilo po mnenju predlagateljev primerno, da bi izvršilno sodišče o začetku izvršbe na dolžnikovo nepremičnino obvestilo Center za socialno delo (CSD). Tako bi se izvršba lahko odložila, CSD pa bi obenem prizadetim posameznikom nudil tudi finančno in svetovalno podporo. Pripravili bi načrt odplačila dolga, ter poskušali vzpostaviti dialog z upnikom, da bi se dosegel dogovor o obročnem odplačilu dolga in odlogu izvršbe. Tako bi bilo mogoče preprečiti prodaje stanovanj v primerih, ko so dolžnikovi dolgovi relativno nizki.

Hitrejši izvršilni postopki in omejevanje možnosti zlorab in neupravičenih postopkov izvršbe

V zadnjih letih se stanje na področju izvršbe postopoma izboljšuje, saj se je število nerešenih izvršilnih zadev izrazito znižalo. To lahko pripišemo predvsem uvajanju novih funkcionalnosti (pošiljanje po poštni cesti, digitalizacija povratnic) in posledično večjim časovnim prihrankom. Predlog zakona naj bi zaostanke in čas potreben za reševanje zadev še zmanjšal. To bi dosegli tudi z uvedbo možnosti, da sodišče prve stopnje samo popravi lastno odločitev, če po vloženi pritožbi ugotovi, da je odločitev napačna. To bi razbremenilo pritožbeno sodišče in omogočilo hitrejše reševanje zadev na prvi stopnji. Omogočilo bi se tudi, da sodišče na predlog stranke za ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine ne postavi sodnega cenilca temveč uporabi cenitev iz drugega sodnega postopka, ki ni starejša od dveh let, ki jo predloži stranka.

Spremembe ureditve seznama dolžnikovega premoženja

Po veljavni ureditvi lahko upnik v primeru da verjetno izkaže da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bi mogel biti v celoti poplačan predlaga, da dolžnik predloži seznam o stanju vsega svojega premoženja z dokazili. V praksi se je ta institut pogosto izkazal za neučinkovitega, saj upniki v postopku pogosto ne dobijo uporabnih informacij o dolžnikovem premoženju, na katerega bi z izvršbo lahko posegli. Postopek se poleg tega tudi zavleče in podraži.

S predlogom zakona se zato določa t.i. informativni seznam premoženja. Na predlog upnika ali po oceni sodišča, bi sodišče upniku in dolžniku poslalo vnaprej izpolnjeno izjavo o seznamu premoženja, ki bi vsebovala podatke iz sodišču dosegljivih evidenc. Dolžnika bi pri tem pozvalo, da seznam dopolni ali spremeni. V primeru njegove pasivnosti se bi štelo, da so podatki na seznamu resnični. V primeru da bi dolžnik seznam popravil, se bi nato vročil upniku, ki bi lahko predlagal izvedbo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja.

Prenova registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin

Register omogoča vsakemu potencialnemu pridobitelju, da se enostavno in brez velikih stroškov seznani z (ne)obstojem neposestne zastavne pravice na premičnini. Vpogled je možen na spletnem portalu AJPES. Cilj registra je povečati pravno varnost upnikov in varnost pravnega prometa na sploh. Pri AJPES-u kjer register vodijo že 10 let menijo, da bi se s prenovo zakonodaje, ki ureja to področje, vpisi v register lahko opravljali hitreje in učinkoviteje. Predlog zakona zato postavlja zakonske podlage za prenovo registra, po kateri se bi vpisi v register lahko opravljali hitreje. Prav tako pa bi bila upravičencem na voljo prijaznejša aplikacija za izvajanje vpisov, javnosti pa boljši vpogled v podatke registra.

Vir: eUprava