Davčni vidik poslovnih daril

Obdavčitev poslovnih daril ureja Zakon o dohodnini (ZDoh-2), po katerem se darila fizičnim osebam štejejo kot drug prejemek v skladu s četrto alinejo prvega odstavka 15. člena ZDoh-2. Čeprav ZDoh-2 ne omenja izrecno daril poslovnim partnerjem, se ta štejejo kot obdavčitev dohodkov iz zaposlitve.

Obdavčitev daril fizičnim osebam po ZDoh-2 je odvisna od razmerja med darovalcem in obdarjencem ter od vrednosti darila. Darila ločimo v dve skupini:

1. Darilo, ki ne šteje za dohodek. 

To je darilo, ki ga fizična oseba prejme od druge fizične osebe, ki ni njen delodajalec (ali z delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom, in ni prejeto v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Takšno darilo se ne šteje za obdavčljiv dohodek po Zakonu o dohodnini. Lahko pa je obdavčeno po Zakonu o davku na dediščine in darila.

2. Darilo, ki šteje za dohodek.

To je darilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu in se šteje za boniteto, ki se skladno z ZDoh-2 obdavči kot dohodek iz zaposlitve. Boniteta se obračuna tako pri darilih v zvezi z delovnim razmerjem kot tudi pri darilih v zvezi z drugim pogodbenim razmerjem. Podlaga za obračun bonitete je delovno razmerje in z njim povezano družinsko razmerje, ter pogodbeno urejena razmerja, ki so po naravi podobna delovnemu. Kot boniteta se šteje vsak proizvod, storitev ali druga ugodnost v naravi. Edina izjema so tista darila, ki jih delodajalec decembra podari otroku zaposlenega, ki je mlajši od 15 let, če to darilo ne presega 42 evrov, ter izredna darila zaposlenemu, ki v seštevku znašajo manj kot 13 evrov na mesec. 

Darilo iz prve skupine, ki ga z namenom reprezantance oziroma predstavitve podjetja da fizična oseba drugi fizični osebi, ki ni pri njej zaposlena, se ne šteje za obdavčljiv dohodek po ZDoh-2 (tretja točka 19. člena Zdoh-2). Darilo, ki ga fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti, ki so zapisane v 46. členu Zakona o dohodnini – ZDoh-2, pa se obdavči kot dohodek iz dejavnosti. 

Darila, ki jih fizična oseba prejme pri nakupu blaga ali storitev niso obdavčena, če je tak prejem priložnosten in dostopen vsem strankam pod enakimi pogoji. Prav tako se v davčno osnovo ne štejejo darila, ki v posamezni vrednosti ne presegajo 42 evrov, oziroma v skupni vrednosti ne presegajo 84 evrov. 

V primerih, ko je obdarjenec slovenski državljan, ki je prejel darilo od pravne ali fizične osebe, ki je rezident druge države, bo potrebno upoštevati določbe morebitne mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in premoženja. Praviloma ima država rezidentstva izključno pravico do obdavčitve tovrstnega dohodka, kar pomeni, da se morebiti v tujini plačani davek ne upošteva pri odmeri (akontacije) dohodnine v Sloveniji. Vračilo tujega davka lahko zavezanec uveljavlja pri pristojnem davčnem organu v tujini. 

V primeru, da je obdarjenec državljan druge države pa je potrebno upoštevati tudi določbe mednarodnih pogodb med Slovenijo in državo, kjer je prejemnik darila registriran kot rezident. Nerezident bo lahko na podlagi takšne pogodbe uveljavljal olajšavo, tj. znižanje ali oprostitev plačila davka. 

Blago, ki ga je podjetje kupilo z namenom, da ga brezplačno podari kot poslovni vzorec aktualnim in bodočim kupcem ni obdavčeno. Pogoj je, da je to blago po naravi takšno, da ni namenjeno bodoči prodaji (npr. vzorci in modeli). Blago, ki ga kot darilo majhne vrednosti podjetje priložnostno podari stranki ali partnerju, če ne presega vrednosti 20 evrov, prav tako ni obdavčeno. Pri obračunu so izvzeta darila malih vrednosti, ki so obdavčena po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1).

Kaj pa veselo-decembrska pogostitev?

Pogostitve poslovnih partnerjev, za kar se pogovorno uporabi izraz reprezantanca, je obdavčena v skladu z Zakonom o dohodku pravnih oseb (ZDDPO-2). Strošek reprezantance je sicer davčno priznan odhodek v višini 50%.  

Vir:

• Zakon o dohodnini
• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb