Razpolaganje z osnovnim kapitalom družbe

Osnovni kapital je pri določenih vrstah pravnih subjektov obvezen. To naj bi upnikom omogočalo večjo gotovost, da bodo njihove terjatve zares poplačane.
osnovni kapital

Osnovni kapital je pri določenih gospodarskih subjektih obvezen. (Vir slike: Pixabay)

Osnovni kapital predstavlja znesek, ki so ga družbeniki določenih vrst gospodarskih družb pri ustanovitvi zavezani zagotoviti vsaj v vrednosti, ki jo določa Zakon o gospodarskih družbah. Osnovni kapital je  zakonsko predpisan tudi pri ustanovitvi d.o.o., kjer je spodnja meja postavljena na 7.500 evrov.

Vložek posameznega družbenika predstavlja sestavni del osnovnega kapitala in ne sme biti nižji od 50 evrov. Pred samo prijavo za vpis družbe v register, pa mora vsak družbenik zagotoviti vsaj eno četrtino osnovnega vložka. Kot osnovni vložek se lahko zagotovi denar, stvarni vložek ali stvarni prevzem. Običajno družbeniki kot stvarni vložek predložijo premičnine ali nepremičnine, ki so povezane z dejavnostjo podjetja. To so lahko delovni stroji, računalniki, poslovni prostor, oprema ipd. Stvarni vložki pa se morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register.

Premoženje družbe kot garancija za upnike

Zasnova kapitalskih družb je postavljena na izhodišču, da imetniki deležev v družbi za obveznosti družbe ne odgovarjajo s svojim osebnim premoženjem. To pomeni, da upnikovo garancijo, da bodo terjatve, ki jih ima do družbe plačane, predstavlja le premoženje družbe. V pravu kapitalskih družb zato velja načelo, da je za ustanovitev družbe in njen nadaljnji obstanek, potrebna ustrezna premoženjska strukturiranost. Družba mora torej upoštevati, da naj bi višina njenega lastnega kapitala ustrezala obsegu in vrsti poslov, ki jih opravlja ter tveganjem, ki jim je pri tem izpostavljena.

Pravila o zagotavljanju kapitala

Namen pravil o zagotavljanju kapitala je poskrbeti, da ustanovitelji ob ustanovitvi družbe vanjo z vložki vnesejo sredstva vsaj v višini zakonsko predpisanega osnovnega kapitala.

Zagotovitev osnovnega kapitala omogoča oblikovanje dejanskega začetnega premoženja na novo ustanovljene družbe. To premoženje je materializirano v premoženjskih pravicah (v aktivi bilance stanja), ki so jih v družbo vnesli ustanovitelji. Računovodsko se v virih financiranja (v pasivi bilance stanja) to kaže v kategoriji osnovnega kapitala. Osnovni kapital torej predstavlja podlago za pridobitev članskega položaja ustanoviteljev v sami družbi. Preko tega se nato lahko izračunajo članske pravice, ki jih je pridobil vsak od ustanoviteljev.

Razlog za določitev najnižjega zneska osnovnega kapitala je v zagotovitvi sredstev v najmanj takšni vrednosti, ki je razumno potrebna za začetek opravljanja pridobitne dejavnosti, v določeni pravnoorganizacijski obliki. Tako oblikovano in zagotovljeno premoženje (aktiva), pa ima funkcijo tudi v zagotovitvi sredstev, s katero družba po ustanovitvi odgovarja za obveznosti do svojih upnikov. Upniki se lahko zaradi pravil o zagotovitvi ustanovitvenega kapitala zanesejo, da je v družbo vnesena vsaj minimalna zakonska predpisana vrednost premoženja.

Pravila o ohranitvi (vezanega) kapitala

Zgolj vnos dovoljšnega realnega premoženja ob ustanovitvi upnikom še ne zagotavlja zadostnega varstva. Jamstvena funkcija kapitala lahko služi namenu le, če družba z ustanovitvenim kapitalom dejansko razpolaga tudi po ustanovitvi, ves čas svojega pravnega obstoja.

Pravila o ohranjanju osnovnega kapitala torej določajo, da je družba zavezana ves čas svojega pravnega obstoja ohranjati premoženje vsaj v višini zakonsko predpisanega minimalnega osnovnega kapitala. To družbenikom preprečuje, da bi po ustanovitvi družbe njeno premoženje razdelili ali ga zmanjšali in tako vplivali na pravico upnikov do poplačila njihovih terjatev.

Eden od temeljev prava kapitalskih družb je zaščita vezanega kapitala družbe. Sem spadata osnovni kapital in vezane rezerve. Z vidika aktive zaščita vezanega kapitala omogoča zaščito premoženja družbe. Vezanega kapitala tako ni dovoljeno opredeliti kot bilančni dobiček, ki pa je edini vir za razdelitev premoženja med imetnike deležev. Vezani kapital se lahko uporabi le za zakonsko določene namene, sem pa ne spada namen izplačevanja dividend imetnikom deležev. Vezano premoženje je zato tisto premoženje, ki ne sme biti razdeljeno med imetnike deležev in je “zaklenjeno” v družbi. Upnikom nudi večjo gotovost, da bo družba sposobna poravnati svoje obveznosti.

Pojma premoženje družbe in osnovni kapital nista sopomenki

Potrebno je razlikovati med premoženjem gospodarske družbe (bilančna aktiva) in kapitalom družbe (bilančna pasiva), kot virom zagotavljanja premoženjskih pravic (virov financiranja).

Osnovni kapital je le ob ustanovitvi družbe enak premoženju družbe. Ko ta prične s poslovanjem, se njeno premoženje v razmerju do osnovnega kapitala prične spreminjati.

Premoženje poleg stvari obsega tudi vse ostale premoženjske pravice, katere imetnik je lahko družba. Kot premoženjska pravica se šteje vsaka pravica, ki ima objektivno določljivo ekonomsko vrednost. Sem spadajo stvarne pravice (lastninska pravica), obligacijske pravice (terjatve), korporacijske pravice (delnice oz. poslovni deleži), vrednostni papirji in pravice intelektualne lastnine (avtorske pravice).

Povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala

Družbeniki se med poslovanjem lahko odločijo za povečanje osnovnega kapitala, tako da takšno odločitev sprejmejo na skupščini s sklepom. Odločitev ali je potrebno povečanje osnovnega kapitala, je odvisna od poslovanja družbe, razvojnih načrtov, poslovnih odločitev ipd. Najpogostejši razlog za povečanje osnovnega kapitala, pa je dejanska potreba po povečanem kapitalu. Ta se pokaže zlasti pri širitvi poslovanja podjetja.

Osnovni kapital se lahko poveča z vložki ali se poveča iz sredstev družbe. Ko družbeniki v vrednost osnovnega kapitala prenesejo premoženje iz sredstev rezerv družbe in njenih nerazporejenih dobičkov, tako povečanje osnovnega kapitala ne predstavlja tudi dejanskega povečanja premoženja družbe. Predstavlja zgolj uskladitev zneskov ter preoblikovanje drugih postavk lastnega kapitala, v osnovni kapital. Povečanje osnovnega kapitala ne vpliva na izkaz poslovnega izida družbe, vendar pa se pokaže na bilanci stanja, kjer se na pasivi to izkaže kot vezani kapital. Delež kapitala se pri tem poveča, delež dolgov v financiranju družbe, pa zmanjša. V primeru povečanja osnovnega kapitala preko prenosa rezerv in nerazporejenih dobičkov, tak prenos tudi ni predmet obdavčitve.

Osnovni kapital pa se lahko tudi zmanjša, v kolikor ostane nad minimalno zakonsko postavljeno vrednostjo. O tem, prav tako kot o povečanju, s sklepom odloča skupščina družbenikov. V primeru da bi osnovni kapital padel pod zakonsko določeno mejo, pa to predstavlja enega od razlogov zaradi katerih družba preneha.

Poslovanje z osnovnim kapitalom

Osnovni kapital naj bi bil namenjen le tekočemu poslovanju družbe. Ta sme po ustanovitvi s svojim osnovnim kapitalom prosto razpolagati, v okviru zakonskih omejitev. Lahko ga porablja, investira v nakup zalog in podobno. Končni cilj poslovanja, je seveda doseganje dobička.

Družbeniki osnovni kapital sicer lahko pretvorijo v sredstva družbe, a mora v družbi tudi ostati. To pravilo je v prvi vrsti namenjeno zaščiti upnikov, saj bi v primeru finančnih težav družbe prenizek osnovni kapital upnikom lahko onemogočil doseči poplačilo. Če ustanovitelji osnovni kapital porabijo za nakup sredstev za poslovanje podjetja, je takšen nakup obravnavan kot davčno priznan odhodek. Pri tem morajo družbeniki paziti, da vrednost z osnovnim kapitalom kupljenih osnovnih sredstev ne pade pod 7.500 evrov. V primeru, da bi se njihova vrednost zmanjšala pod zakonsko postavljeno mejo, bi bilo potrebno osnovni kapital obnoviti.

V premoženje, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala, pa se več ne štejejo posojila družbe družbeniku. To pomeni, da je posojilna pogodba družbenikom iz osnovnega kapitala ali pogodba z istim učinkom, nična. Za tak prekršek pa so predpisane tudi globe.

V primeru da se osnovni kapital skozi leto ohranja v enaki vrednosti, je davčno nevtralno obravnavan.

Viri: Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Portal FinD-INFO

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Klasična trgovina z odličnimi izdelki in nizkimi cenami ni vredna veliko, če se nahaja na odročni lokaciji, kjer je nihče ne obišče. Podobno velja za spletne strani in spletne trgovine. Če vas obiskovalci ne najdejo, potem tudi nakupa ne morejo opraviti. Zato je tu optimizacija spletnih strani oziroma z drugimi besedami: Kako biti na Googlu višje od konkurence.

Preberite več >>

Osebno svetovanje s področja podjetništva

Osebno svetovanje s področja podjetništva

Ste pred ustanovitvijo podjetja, a imate premalo informacij? Ne veste, kateri stroški so povezani z ustanovitvijo? Je za vas bolj primeren s.p. ali d.o.o.? Kako je z obdavčitvijo podjetja? Se vam splača postati normirani s.p.? Kako je s popoldanskim s.p.? Vabljeni na osebno svetovanje s področja podjetništva Preberite več >>

MP delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja

MP delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja

Je vaš posel v vzponu in boste zaposlovali? Morda vaše podjetje že sedaj sestavlja številčna ekipa in se zavedate, da ste s kadrovskimi evidencami nekoliko odlašali? Poleg tega se vam glede poslovanja vašega podjetja še vedno porajajo vprašanja glede pogodb, kako varovati poslovne skrivnosti ali kako odpovedati delovno razmerje? Pred vami je izobraževanje, kjer izveste odgovore ravno na takšna in podobna vprašanja! Preberite več >>

Ustanovitev in registracija podjetja (VEM / SPOT točka)

Ustanovitev in registracija podjetja (VEM / SPOT točka)

Ob ustanovitvi podjetja (registracija podjetja) se je najprej potrebno odločiti za obliko podjetja. Najpogostejša je odločitev za samostojnega podjetnika (s.p.), predvsem popoldanskega s.p. Sledi odprtje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Po pridobitvi vseh informacij sledi registracija podjetja na VEM / SPOT točki. Preberite več >>


Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo, ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Preberite več >>

Odpirate podjetje? Pripravite se na davčno oddajo podatkov

Odpirate podjetje? Pripravite se na davčno oddajo podatkov

Pri samem postopku ustanovitve podjetja se bodoči podjetniki med drugim soočijo tudi z vprašanji o poslovnih prostorih, kapitalskih naložbah, povezanih osebah ipd. Odgovore na ta in še nekatera druga vprašanja je treba imeti že pri samem postopku ustanovitve s.p. ali druge oblike gospodarske družbe, ko se prvič oddaja davčne podatke. Preberite več >>

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Na tem mestu si lahko ogledate stopnjo oziroma višino prispevkov za socialno varnost, ki jih mora davčnemu uradu mesečno plačevati vsak samostojni podjetnik. Od januarja 2017 dalje se podatki o višini prispevkov avtomatsko oddajo v e-davke. Preberite več >>

Kaj mora gostinec urediti po odprtju s.p.?

Kaj mora gostinec urediti po odprtju s.p.?

Ko podjetnik uredi vse potrebno za ustanovitev, oziroma vpis s.p. v register, se njegovo delo šele dobro začne. V članku navajamo nekaj pomembnih podrobnosti, na katere podjetnik po odprtju s.p. ne sme pozabiti. Pogoji za opravljanje posamezne dejavnosti so vezani na vsako dejavnost posebej, mi pa smo kot primer vzeli gostilniško dejavnost. Preberite več >>

Kakšen je postopek ustanovitve društva?

Kakšen je postopek ustanovitve društva?

Društvo je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji ali ustanoviteljice, v skladu z Zakonom o društvih, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. V članku tokrat predstavljamo okviren postopek ustanovitve in osnovne dokumente, ki so potrebni za uspešno izvedbo postopka. Preberite več >>

Za registracijo podjetja je potrebno soglasje lastnika objekta

Za registracijo podjetja je potrebno soglasje lastnika objekta

Pred nekaj leti so spremembe zakona o gospodarskih družbah vpeljale pomembno novost, ki se tiče tistih, ki ustanavljate podjetje: za registracijo podjetja na naslovu prostora, ki ni v vaši lasti, je potrebno izrecno soglasje lastnika. Preberite več >>

Oznake: , , , , ,