Recept za uspeh na Kickstarterju: ekipa, zgodba in skupnost

Prispevek smo zaradi lažjega branja razdelili na dva dela. Drugi del se nahaja tule: Kickstarter: Brez zapletov ne gre

Vabilu organizatorjev se je udeležilo šest gostov, ki so tako ali drugače povezani s pojmom množičnega financiranja:

• Stella Korošec, vodja marketinga v podjetju, ki med drugim upravlja z blagovnima znamkama EQUA in Goat Story, slednjo ste pred kratkim lahko videli v uspešni kampanji na Kickstarterju in našem januarskem dogodku na Ekonomski fakulteti,
• Damir Islamovič iz Desnehemisfere, ekipe, ki je sodelovala pri oblikovanju Goat Muga,
• Niko Klanšek iz FlyKly, ki je še vedno slovenski rekorder po zbranih sredstvih na Kickstarterju,
• Tadej Jevševar iz Chipolo, obeska, ki je pred slabima dvema letoma postavil eno izmed najbolj uspešnih Kickstarter kampanj, v kateri je nabral prek 5 tisoč podpornikov,
• Luka Stanovnik, Bright Visuals, gre za kreativno ekipo, ki se ukvarja z video produkcijo in je sodelovala pri marsikaterem projektu množičnega financiranja pri nas,
• Žiga Berce, povezovalec, sicer pa del bratske naveze, ki je prav tako na Kickstarterju izpeljala uspešno kampanjo za Tracker Board game.

Gostje so inspiracijo za izvedbo svojih kampanj dobili v sorodnih projektih. Množično financiranje je namreč v zadnjih nekaj letih postalo hit, ki je zapolnil strani tako slovenskih, kot tujih medijev. Stella iz Goat Story je dejala, da so se za množično financiranje odločili predvsem zaradi privlačne možnosti za testiranje produkta in pridobivanja tako imenovanih “early adopterjev”, posameznikov, ki so dovzetni za nove produkte.

Preglejte konkurenco, razmislite o kanalih promocije

“Eden izmed prvih korakov v fazi načrtovanja kampanje množičnega financiranja je pregled konkurence,” je dejal Niko Klanšek iz FlyKly. V fazi promocije kampanje je potrebno izkoristiti brezplačne medije, kot so Facebook, Twitter, posluževati se je potrebno tudi sporočil za javnost. Poseben namen je potrebno nameniti predstavitvi produkta, ne samo s tehnične plati, pač pa ga je potrebno umestiti v zgodbo. Napraviti je potrebno kakovostne slike, video posnetke, opise produkta, tesno je potrebno slediti navodilom platforme, na kateri bomo produkt predstavljali.

30 % sredstev se zbere direktno prek Kickstarterja.

“Pri praktično vseh Kickstarter kampanjah, pri katerih sem sodeloval, se 30 % zbranih sredstev zbere prek Kickstarterja, 70 % pa iz ostalih kanalov. Predvsem so to kanali, kjer se nahaja naša skupnost (družbena omrežja, forumi, srečanja interesnih skupnosti). Drugi kanal so PR objave, ki jim je potrebno nameniti veliko pozornosti in prek njih v medije plasirati zgodbe. Tretji kanal je plačljivo oglaševanje, ki se v zadnjih nekaj letih čedalje bolj uporablja tudi v tovrstnih kampanjah,” je dejal Niko Klanšek. Ekipa Bright Visuals v prihodnosti načrtuje kampanjo za zbiranje sredstev za izdelavo filma. “Tovrstni projekti so drugačni, saj so zelo dolgotrajni. Kickstarter bomo uporabili v zadnji fazi projekta, predvsem za pridobivanje pike na i kar se tiče medijske pozornosti,” je dejal Luka.

Kampanje množičnega financiranja imajo mnogo koristnih aspektov. “Kickstarter je dober za tri stvari. Najprej preveriš trg, če je dovolj velik. Dobiš odziv podpornikov glede produkta in ga lahko na podlagi tega izboljšaš. Tretja stvar je denar, finance za zagon proizvodnje.” Finančni motiv je na zadnjem mestu, večina projektov na Kickstarterju konča z izgubo, finance je potrebno razumeti predvsem kot pospešek za pričetek proizvodnje, je še dodal Niko.

Dobri kontakti medijev so bistveni element vsake uspešne kampanje množičnega financiranja.

Izredno pomemben del vsake kampanje je tudi zbiranje kontaktov. “Napravili smo enostavno excel tabelo in pričeli nabirati kontakte. Veliko smo si pomagali s slovensko skupnostjo množičnega financiranja, skupaj smo dobili kar nekaj kontaktov,” pravi Tadej iz Chipolo. Pogreša pa še nekoliko več povezav med obstoječimi in bodočimi projekti, medsebojne pomoči, izmenjave izkušenj in nasvetov.

Potrebna so multidisciplinarna znanja in zgodba

Vsako izmed ekip zaznamuje širok nabor znanj znotraj ekipe. Pri projektu Goat Story so si delo razdelili. Desnahemisfera je prevzela oblikovanje produkta, medtem ko se je ustaljena ekipa EQUE osredotočila na zgodbo in marketinške aktivnosti. Brez zapletov ni šlo: “Kampanjo smo startali v nekoliko neugodnem terminu, saj je decembra veliko medijskega prostora že vnaprej zasedenega,” je dejala Stella. So pa na srečo naleteli na dober odziv njihove ciljne publike, prav tako pa tudi medijev. Drugi najmočnejši vir podpornikov je bil ameriški spletni portal, katerega obisk je izhajal prav iz viralnega deljenja produkta.

Goat Story je odličen primer povezovanja specializiranih znanj med različnimi projekti. “Desnahemisfera produkte predvsem ustvarja, ne pa toliko trži. Povezuje se z ekipami, ki se ukvarjajo s trženjem, primer je sodelovanje z ekipo EQUE,” je dejal Damir. Gostje so izpostavili tudi članek Hacking Kickstarter: How to raise $100.000 in 10 Days Tima Ferrisa, ki na enem mestu zajema vse pomembne vidike ustvarjanja Kickstarter kampanje.

Imaš produkt za katerega meniš, da je primeren za množično financiranje? Pridi na crowdfunding svetovanje.

Glavna pomanjkljivost neuspešnih projektov, ki sicer imajo dober produkt, je dobra zgodba. “Zgodba in vizija FlyKly je mesta napraviti uporabnikom bolj prijazna. Skupnost, na katero smo ciljali, je to zgodbo dobro sprejela. Kontaktirali smo vse kolesarske skupnosti po večjih mestih po svetu in jim razložili ne samo podrobnosti o našem produktu, pač pa je bil poudarek na zgodbi in viziji podjetja,” je dejal Niko. Dobra zgodba je tista, ki sproži viralno širjenje kampanje. Strinja se tudi Stella, ki dodaja, da se morajo podporniki poistovetiti z zgodbo. Morajo zaupati tvojemu podjetju in izdelku in to le na podlagi obljube, da jim boš izdelek v določenem času razvil in dostavil.

Nadaljevanje objavimo jutri, za tiste, ki ste se prebili do konca, pa je že dostopen na Kickstarter: Brez zapletov ne gre