Razlogi za selitev startupov so iskanje talentov, dostop do kapitala, stroški in kakovost ekosistema (Vir slike: YouTube).
Onstran Atlantika je Silicijeva dolina, ki pa je Evropa nikoli ne bo imela, so prepričani ustvarjalci poročila Startup Heat Map. Poročilo nazorno prikazuje, katera evropska mesta so najbolj priljubljena med startupovci. In to, da nikoli ne bomo imeli Silicijeve doline, je dobro, pravijo. Posnemanje poslovnega modela je le redko prava smer.
Ključne ugotovitve poročila:
– startupovski svet je izredno mobilen: vsak 5. ustanovitelj startupa je posel zagnal v tujini
– vse se vendarle ne vrti okoli denarja: dostop do denarja je najmanj pomemben dejavnik pri selitvi
– Nizozemska je s tujimi startupi povečala startup populacijo za skoraj tretjino, največ pa je izgubila Italija.
Lokacija, na kateri se nahaja sedež startupa, je eden od ključnih dejavnikov, ki vpliva na njegovo prihodnost. Zlasti ob začetkih. Zato je mobilnost ustanoviteljev ključna za uspeh. Koliko pa se jih je dejansko pripravljenih preseliti?
»Medtem ko so se zgolj 4 odstotki evropske populacije preselili v drugo državo znotraj Evropske unije, smo opazili, da je kar 23 odstotkov vprašanih preselilo svoj posel v drugo državo. Od tega je kar 85 odstotkov zapustilo svojo matično regijo,« piše v poročilu. Posel večinoma selijo moški, zgolj 10 odstotkov je žensk. Pri ženskih ustanoviteljicah naj bi se pripravljenost na selitev zmanjševala z razdaljo.
Kateri starupi so bolj mobilni?
Preverili so tudi, kateri startupi oziroma njihovi ustanovitelji so bolj naklonjeni selitvi. Startupe so razdelili v dve skupini: na visoko tehnološke in tiste, katerih glavno delo poteka na spletu. Pričakovanje, da je prva skupina manj prilagodljiva za selitev, se je razblinilo: 25,9 odstotka ustanoviteljev visokotehnoloških startupov se je preselilo, kar je več, kot so jih našteli v drugi skupini (22,2 odstotka). Vzrok za to tiči v dejstvu, da ekipa startupa, ki se ukvarja s spletom, lahko dela od koderkoli, zato večinoma izbere matično državo. Selitev, ki bi jim prinesla boljše pogoje pri delu, ni potrebna.
V zahodni in severni Evropi vse več startupov
Če pogledamo zemljevid Evrope, lahko opazimo izrazito selitev startupov iz južnega in vzhodnega dela Evrope (v Evropi naj bi bilo po njihovih ocenah okoli 3 milijone startupov). Slovenija kot del skupine držav vzhodne in osrednje Evrope (CEE) izgublja startupe, največ pa se jih priseljuje v baltiške države in Veliko Britanijo ter Irsko. Natančnejši pregled nam pokaže, da je največji priliv priseljevanja startupovcev na Nizozemsko (31 odstotkov), sledi Avstrija (20 odstotkov), Velika Britanija (17 odstotkov), Bolgarija (13 odstotkov), Poljska (11 odstotkov), Nemčija (11 odstotkov) in Portugalska (3 odstotki). V naši zahodni sosedi se soočajo s podobno težavo kot pri nas – startupi odhajajo (29 odstotkov).
»Kje bi zagnali startup, če bi se še enkrat odločili za enako pot,« se je glasilo eno od vprašanj. Ponudili so jim seznam 30 evropskih mest. Skupina držav, v kateri je tudi Slovenija, bi posel zagnala najraje v Londonu, med priljubljenimi mesti so še Berlin, Amsterdam, Dublin, Barcelona in Varšava. Z odgovorom na to vprašanje lahko lažje razumemo tekmovalnost med evropskimi startup središči. Na izbor mesta vpliva tudi ekonomska svoboda države.
Startupi iz »revnih« držav previdnejši pri stroških
Razlogi za selitev so iskanje talentov, dostop do kapitala (a jim je najmanj pomemben), stroški in kakovost ekosistema. Evropske države so glede na BDP na prebivalca razdelili na »revne« in »bogate« države. Predvidevali so, da bo pri startupovcih, ki prihajajo iz revnih držav, opaziti izrazitejšo željo po denarju. Izkazalo pa se je drugače. Opazili so celo, da startupovci iz revnih držav podrobneje spremljajo mesečne stroške kot tisti iz bogatejših držav.
