Ste pripravljeni na revolucijo na trgu dela?

Dandanes niti najvplivnejše osebnosti na svetu ne morejo pričakovati, da bodo njihova trenutna znanja, veščine in kompetence zadostovali za mirno poklicno življenje do upokojitve. Tako ni čudno, da ne znamo in ne moremo svetovati mladim, za katero fakulteto ali študijsko smer naj se odločijo, da bodo najbolje pripravljeni na svojo prihodnost.

Takšna situacija pravzaprav ni presenetljiva. Najdrznejši strokovnjaki ocenjujejo, da je zaradi avtomatizacije ogrožena kar polovica trenutnih delovnih mest, medtem ko previdnejše ocene govorijo o devetih odstotkih. Ne glede na natančnost ocen pa drži dejstvo, da se vsi poklici spreminjajo – raziskave na primer kažejo, da bo za opravljanje današnjih poklicev do leta 2020 treba obvladati povprečno kar tretjino novih spretnosti.

Vir slike: World Economic Forum.

Zastareli izobraževalni sistemi in preživete kulturne norme

Sistemi izobraževanja in usposabljanja ne morejo dohajati predstavljenih sprememb. Rezultati določenih raziskav tako na primer predvidevajo, da bo 65 odstotkov otrok, ki danes vstopajo v izobraževalni sistem, opravljalo poklice, ki danes sploh še ne obstajajo. Teh posameznikov tako šola ne bo ustrezno pripravila na njihovo poklicno pot, zaradi česar se bodo še povečevala neskladja med pridobljenimi in zahtevanimi kompetencami, stopnja brezposelnosti pa bo rasla. Še bolj alarmantno je dejstvo, da nerazviti in neprimerni sistemi usposabljanja odraslih onemogočajo pridobivanje znanja približno trem milijardam delovno aktivnih posameznikov.

Poleg tega zastarele kulturne norme in neodzivnost institucij preprečujejo enakopravno obravnavo polovice svetovnega prebivalstva – situacija se v okviru novih razmer še poslabšuje. Kljub napredku na področju vključevanja žensk v izobraževalni proces se njihov položaj na področju plačane delovne sile ne izboljšuje. Zadnje napovedi niso optimistične, saj naj bi popolno ekonomsko enakopravnost dosegli šele čez 170 let.

Kratkoročne posledice opisanih sprememb so zaskrbljujoče.

Kratkoročne posledice opisanih dinamik so v kontekstu drugih demografskih, geopolitičnih in gospodarskih faktorjev izjemno zaskrbljujoče. Med njimi so pomanjkanje nujnih znanj, kar prinaša težave tako delodajalcem kot zaposlenim; brezposelnost in pomanjkanje delovnih mest, predvsem na področju nižje kvalificiranih in storitvenih dejavnosti; naraščanje strahu pred nadaljevanjem trenda povečevanja brezposelnosti zaradi tehnološkega napredka; pomanjkanje kvalificirane delovne sile na različnih strokovnih področjih; in neizkoriščeni talenti in potenciali žensk. Vsi ti faktorji prispevajo k plačilni neenakosti in ustvarjajo krizo identitete.

Vizija za spremembe

Na kakšen način lahko vse to dosežemo? Z vlaganjem v človeški kapital in pripravljanjem posameznikov na nove priložnosti, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija. Svetovni ekonomski forum je v sodelovanju z voditelji, strokovnjaki in praktiki oblikoval skupno vizijo in načrt za spremembe na področjih učenja, služenja denarja in negovanja.

1. Transformacija izobraževalnih ekosistemov

Večina izobraževalnih sistemov nikakor ne more slediti hitremu tempu sprememb v današnjem svetu. Ker so tako oddaljeni od trga dela, je na velikem številu področij nujen temeljit preobrat.

Strokovnjaki so v okviru te problematike identificirali osem ključnih akcijskih področij: izobraževanje v zgodnjem otroštvu, učni načrti za prihodnost, profesionalizirana učiteljska delovna sila, zgodnje seznanjanje z delovnim okoljem, digitalna pismenost, kvalitetno in spoštovano tehniško in poklicno izobraževanje, odprtost za uvedbo novosti in, izredno pomembno, nov dogovor na področju vseživljenjskega učenja.

2. Prehod k novemu sistemu dela

Kljub diametralno nasprotnim pogledom na potencialni vpliv tehnologije na zaposlovanje se strokovnjaki strinjajo, da se nahajamo v obdobju tranzicije, prehoda. Odgovorni morajo dohiteti spremembe in spodbuditi prehod.

V okviru te tematike so bila identificirana štiri akcijska področja: definiranje vseh modelov dela in primerna implementacija novih regulacij, posodobljeno socialno varstvo, vseživljenjsko izobraževanje in stalno pridobivanje novih veščin ter proaktivne zaposlitvene storitve.

3. Nadgrajevanje skrbstvene ekonomije

Nega je pogosto podcenjena in neregulirana, kljub temu pa je ena od temeljnih potreb tako mladih kot starejših populacij. Skrbstveno delo močno vpliva na izobraževanje in skriva potencial za rast delovnih mest.

Svetovni ekonomski forum predlaga šest akcijskih področij v okviru te problematike: prepoznanje in spoštovanje skrbstvenega dela kot enega od vitalnih ekonomskih sektorjev, profesionalizacija skrbstvene delovne sile, vzpostavitev ravnovesja med plačanim in neplačanih delom, razširitev kvalitetne negovalne in skrbstvene infrastrukture, oblikovanje novih finančnih mehanizmov za spodbudo skrbstvene ekonomije in uporaba tehnologije kot orodja za uravnavanje nege in dela.

Vir slike: World Economic Forum.

Edina pot naprej

Da bi predlagani ukrepi uspeli, mora načrtovanje javnih politik vključevati naslednje temeljne predpostavke: prilagodljivo vodstvo, sestavljeno iz različnih deležnikov, opolnomočenje posameznikov, objektivne meritve, univerzalno dostopnost in dolgoročno načrtovanje.

Zaradi izjemne hitrosti sprememb moramo ukrepati čim prej. Po nekaterih ocenah imamo le od tri do pet let časa. Ta podatek se nam lahko zdi zastrašujoč, vendar se lahko precej naučimo iz uspešnih ali neuspešnih poskusov. Poleg tega se odpira veliko novih komercialnih priložnosti – med drugim na področjih izobraževanja odraslih, skrbstvenih storitev in zaposlovalskih storitev –, zaradi česar se lahko nadejamo plodnih javno-zasebnih partnerstev.

Predstavljena pot je seveda zahtevna. Popolna transformacija izobraževalnih ekosistemov, oblikovanje skrbstvene ekonomije in vodenje prehoda k novemu sistemu dela zahtevajo politično voljo, inovativne rešitve, nove modele financiranja in, najbolj pomembno, nov pogled na svet.

Hkrati pa je to tudi edina možna pot, če želimo prehiteti prehod in pretvoriti ta trenutek v priložnost za revitalizacijo rasti in doseganje človeških potencialov v dobi četrte industrijske revolucije.

Vir: World Economic Forum