Testiranje različnih metod jutranjega obredja

Medtem ko je spanje uspešno raziskovano s strani moderne nevrobiologije, je samo dejanje jutranjega prebujanja še vedno bolj umetnost kot znanost. In ta je seveda odvisna od povsem lastnih preferenc vsakega posameznika. Z rekom Marka Twaina: »Poskušal sem začeti tako z zgodnjim jutranjim kot poznim bujenjem in slednje mi mnogo bolj ustreza,« pa bi se verjetno lahko strinjal marsikateri posameznik.

Kevin Roose v vlogi poskusnega osebka

Klinična koordinatorka spalne diagnostike v San Franciscu, Tetyana Swan, ima mnogo nasvetov, kako se zbuditi dobro naspan, ko pa pride do vprašanj, kateri alarm za jutranje bujenje je najboljši, je mnenja, da je le-to odvisno od povsem lastnih preferenc vsakega individuuma. Včasih moramo zato preizkusiti različne metode, da ugotovimo, katera bi bila dejansko najbolj ustrezna za nas same.

Navade, ki bodo izboljšale vaše delo in počutje >>

Kevin Roose se je s tem namenom odločil, da sam sebe postavi v vlogo poskusnega osebka, in preizkusi različne jutranje rutine ter njihov vpliv na svoje počutje. Te je poimenoval:

• Razvoj konsistentne rutine
• Pravi alarm za bujenje
• Metoda R.I.S.E. U.P.
• Skodelica kave
• Zajtrk
• Izbira svoje variacije jutranjega obredja

1. Razvoj konsistentne rutine

Spalna vztrajnost je znanstveno poimenovanje za stanje, ki se začne neposredno po prebuditvi. Študija, izvedena na Victoria Univerzi v Avstraliji leta 1999, je pokazala, da spalna vztrajnost v povprečju povzroči, da smo za približno 50 odstotkov slabši pri kognitivnih testih v prvih treh minutah prebujenosti iz globokega spanja. 

To stanje lahko traja tudi več kot 30 minut in se zgodi tudi pri dobro spočitih in naspanih subjektih. Spalna vztrajnost poškoduje esencialne kognitivne sposobnosti budnosti, ki je potreba pri procesu racionalnega in ustreznega sprejemanja odločitev.

Znanstveniki zato svetujejo konsistenten spalni vzorec – vsak dan pojdimo spat in se poskušajmo zbuditi ob enaki uri. Allison Harvey, profesorica klinične psihologije in direktorica raziskovalne klinike Golden Bear Sleep na Univerzi Berkley v Kaliforniji, meni, da vedno ista ura za omenjeno dejavnost sčasoma postane sidro in da se vsi ritmi v našem telesu kmalu naravnajo okoli slednjega.

Kdo so podjetniki, ki ne rabijo spanca?

2. Pravi alarm za bujenje

Pri jutranjem obredju je vsekakor pomembno upoštevati tudi pravi alarm za bujenje. Pri tem je priporočljivo odstraniti vse neprijetne, ponavljajoče se visoke zvoke, podobne ksilofonu. Kevin Roose je tako v svojem ‘spalnem eksperimentu’ preizkusil zvoke več alarmnih budilk, kupljenih na Amazonu, za katerega pravi, da resnično predstavlja širok izbor; od takih, ki simulirajo ptičje petje, do budilke proizvajalca SleepForAll.com, ki pri bujenju uporablja posebna pršila, s katerimi prši aromatične vonje v sobo ob dogovorjenem času in na tak način najprej zbudi vaš nos.

3. Metoda R.I.S.E. U.P.

Pri jutranjem obredju pa ni pomembno samo to, kdaj se prebudimo in kateri alarm si naravnamo, vendar vse, kar sam jutranji obred tudi sestavlja po prvih dveh točkah, ki smo jih omenili zgoraj. Dr. Harvey svojim pacientom, ki trpijo za izjemno močno spalno vztrajnostjo, svetuje upoštevanje R.I.S.E. U.P. metode:

Vzdržati se dremanja – Refrain from snoozing

Povišana aktivnost v prvi uri – Increase activity for the first hour

Tuš ali umivanje obraza – Shower or wash face

Izpostaviti se soncu – Expose yourself to sunlight

Optimistična glasba – Upbeat music

Poklicati prijatelj-a/-ico – Phone a friend

Zadnji korak – poklicati prijatelj-a/-ico je namenjen povišani stopnji budnosti s tem, ko smo prisiljeni osredotočiti svojo pozornost na poslušanje druge osebe že v zgodnjem jutru. Kevin Roose, ki je vse omenjene metode preizkusil tudi sam, pravi, da si je namesto klepetanja s prijateljem izbral poslovne pogovore, ki jih je načrtoval že od 6.30. ure zjutraj. Sam pravi, da je bil rezultat presenetljiv – buden je bil že nekaj minut po zvonjenju alarma in uspel obdržati visoko raven energije skozi celotno jutro.

4. Skodelica kave

Več kot polovica Američanov se vsak dan prebudi s skodelico kave – in pri tem jih znanost vsekakor podpira. Po izsledkih večjega števila raziskav, tudi raziskave izvedene v letu 2001, s strani strokovnjakov iz Univerze v Pensilvaniji in Harvarda, kofein pomaga pri spalni inerciji, saj nas veliko hitreje zbudi.

Kevin Roose je pri svojem eksperimentu preizkusil različne pripomočke za bujenje. Od vseh mu je najbolj pomagala prav ledeno hladna kava, ki jo je skuhal dan pred tem in čez noč pustil v zamrzovalniku. Hladna vsebina skodelice je namreč prebudila njegove brbončice in roke, v katerih jo je držal.

Jutro je za podjetnika najpomembnejši del dneva >>

5. Zajtrk

Tudi zajtrk je dejavnik, ki nas lahko hitreje prebudi, pri čemer seveda zmaga tak z visoko vsebnostjo vlaknin, nad tistim, ki je visoko obogaten z maščobami.

Ameriška študija iz leta 2011 kaže tudi pomen temne čokolade, saj naj bi mladi odrasli, ki so jo jedli v eksperimentu, imeli boljše vizualne funkcije in funkcije kratkoročnega spomina. Tudi žvečilni gumi naj bi bil dejavnik, ki lahko poviša kognitivne funkcije individuuma.

6. Izbira svoje različice jutranjega obredja 

Kevin Roose je tako iz eksperimenta jutranjega obredja ugotovil, katere so tiste različice, ki so najbolj pisane na kožo njemu samemu. Svoj napredek je spremljal z izdelovanjem evidence, kjer je na lestvici od 1 do 10 zapisoval, kako spočitega se počuti. Pri tem je vsako jutro samega sebe preverjal tudi s testom spomina.

Največja lekcija eksperimenta tako leži v tem, da kar je za eno osebo popolni optimum jutranjega vstajanja, je za drugo lahko pravi pekel. Sami boste torej morali izbrati svojo najbolj adekvatno variacijo!

Vir: Medium.com