Mladi podjetnik leta 2018 je Rok Starič!

Eden izmed najbolj pričakovanih podjetniških dogodkov v letu 2018 – Konferenca Mladi podjetnik? Zakaj pa ne! je postregla tudi z zaključkom izbora Mladi podjetnik leta 2018. Prestižno priznanje je šlo v roke Roku Stariču!

Rok’s nut butter do zmage na izboru Mladi podjetnik leta

“Konkurenca je bila izjemna in nisem pričakoval zmage. Vesel sem, da je zmagal produkt in ne aplikacija, ker je pomembno, da kljub dobi digitalizacije ne zanemarimo osnovnih produktov, ki lahko ustvarjajo dobre poslovne zgodbe,” je prve vtise po zmagi zbral Rok Starič.

Nikakršno presenečenje ni, da je Domžalčan ustanovil podjetje Rok’s nut butter, saj je velik oboževalec oreščkov. Na polfinalnem izboru je prepričal člane komisije in se prebil v finale izbora Mladi podjetnik leta 2018, kjer bo še enkrat predstavil svojo podjetniško zgodbo.

Darko Jurić iz NLB je Roku predal naziv. (foto: Jernej Kokol)

Podjetje je poimenoval kar po sebi, saj verjame v znamko in v svoje produkte. Bogato paleto proizvodov je nazadnje razširil še s 100-odstotnim mandljevim maslom ter sladoledom s 100-odstotnim deležem arašidovega masla. Svoje proizvode prodaja preko spletne trgovine in v sodelovanju s številnimi trgovinami v Ljubljani in bližnji okolici ter na Gorenjskem in Štajerskem. Blagovno znamko Rok’s nut butter lahko najdete tudi v nekaterih večjih trgovskih verigah v Sloveniji.

Svojo poslovno okolje želi razširiti tudi onkraj meja. Zaenkrat so se mu odprla vrata na avstrijskem trgu, v kratkem se želi prebiti tudi v Nemčijo in na Hrvaško ter v baltske države, obenem pa s spletno prodajalno še dodatno razširiti prodajni obseg.

Z investicijo 15 tisoč evrov s strani avstrijskega investitorja ima podjetje na zalogi dovolj kapitala za povečanje marketinškega vložka. Ob uspešnih dogovorih se mu obeta sodelovanje z eno izmed večjih trgovskih verig v Avstriji, ena izmed opcij pa je tudi združitev s slovaškim podjetjem iz iste branže.

V prvem četrtletju leta 2018 je podjetje Rok’s nut butter ustvarilo 120 tisoč evrov prihodkov in 21 tisoč evrov dobička. Do konca leta naj bi prodaja presegla 200 tisoč evrov. Če se bo vse izteklo v skladu z načrti, bi z okrepljeno prodajno ekipo v prihodnjih letih lahko zabeležilo okrog 500 tisoč evrov prometa.

Finalisti izbora Mladi podjetnik leta 2018 so bili:

• Iztok Smolič, Marko Bahor in Boštjan Kovač –  AGILEDROP
• Matic Vizjak – Kmetija Vizjak in ČILI FRIK
• Uroš Požgan, Alen Velcer, Maja Lukas in Špela Lukas – Pokica
• Blaž Grah, Urban Kodela, Žan Menart, Matic Ozebek in Matic Vogrič – Smart Optometry
• Rok Starič – Rok’s nut butter

Lanski zmagovalci uživali v Berlinu

Medtem ko je komisija izbora Mladi podjetnik leta seštevala točke finalistov, je udeležence konference Mladi podjetnik? Zakaj pa ne! nagovoril član lanske zmagovalne ekipe Matej Pelicon iz Pivovarne Pelicon, ki je pokomentiral dogajanje v podjetju v zadnjih 12 mesecih in se ozrl tudi proti prihodnosti.

“Zmago na izboru Mladi podjetnik leta 2017 smo izkoristili za okrepitev ekipe. Vsak izmed novih sodelavcev je dobil za nalogo predstaviti nov recept,” je razkril Matej Pelicon. Največje naročilo lanskega leta je bilo za Hofer. Vmes so se odpravili v Berlin, kjer so v društvu Zavoda mladi podjetnik in dr. Jureta Kneza iz Dewesofta v okviru glavne nagrade za zmago na izboru Mladi podjetnik leta spoznavali podjetniški svet.

Zima jim je nagajala s hudim mrazom, ki je preprečil razvoj kvasovk v stekleničkah. Kljub vsemu so stranke uspešno zalagali s proizvodi. Marca so končno dočakali težko pričakovane fermentorje, a nesreča ni počivala in skupil jo je eden izmed sodelavcev, kar je bilo opozorilo, da ne smejo prehitevati dogodkov. Kljub vsem preglavicam se trenutno lahko pohvalijo s sedmimi različnimi vrstami piva.

Izkušnje so nabirali tudi na Poljskem, udeležili so se številnih festivalov in sklepali nova poznanstva ter pridobili številne nove ideje, ki jih že predstavljajo vse večjemu krogu strank. Ob petletnici Pivovarne Pelicon bo 1. septembra v Ajdovščini na sporedu Pivomanija, kjer bodo predstavili kar 25 vrst piva.

Na trgu dovolj denarja za financiranje podjetništva

Na panelu “Financiranje – tvegani kapital, množično financiranje, ICO, bančno kreditiranje, lastno financiranje” pod vodstvom Blaža Jamška iz Zavoda mladi podjetnik so sodelovali Darko Jurič – NLB, Aleksander Kopač – poslovni angel AlpVent AG, Marko Grgurovič – igra Mordhau, dr. Jure Knez – Dewesoft in Jaka Mele – CargoX.

Ustanovitelj podjetja Dewesoft dr. Jure Knez je pojasnil, da je njegovo podjetje ubralo specifično pot, saj je bilo na nek način skozi celotno poslovanje samozadostno. Rast je bila organska, zato v 20 letih niso potrebovali kredita ali zunanjih virov financiranja. “Morda bi hitreje rasli, če bi bili bolj pogumni, a bi po drugi strani slabše spali. Način financiranja je stvar odločitve posameznega podjetnika,” je pojasnil Knez. Podjetje je hitro vzpostavilo sodelovanje z Naso, kar jim je pomagalo pri prepoznavnosti. “Pomembno je, da za vloženim denarjem stoji človek, ki podjetju dejansko pomaga,” je dejal Knez.

Poslovni angel Aleksander Kopač iz AlpVent AG je razkril, da so poslovni angeli v osnovi pozorni na določene stvari. Podrobno preučijo ali lahko produkt v treh do petih letih postane globalen. Pozanimajo se v kakšni fazi je produkt, če se že prodaja na slovenskem trgu in ali bi lahko uspel tudi v tujini. Rezultati testne prodaje jim razkrijejo, če je pametno, da investirajo v podjetje. Slednje je v primeru dogovora deležno nasvetov za hitrejšo rast.

“Dogajanje na borzi je dokaj regulirano, a posledično vse skupaj podraži takšen način financiranja,” je opozoril Kopač in dodal, da Start-up, ki potrebuje nekaj deset tisoč evrov, nima potrebnega znanja in časa za vstop na borzo. Kopač vsakemu podjetniku predlaga, naj že od začetka razvija produkt, ki ga je možno hitro testirati in trgu in čim prej prodati. Šele ko zažene prodajo, se začne iskanje investitorjev. “Splača se zadolžiti, če denar porabiš za zaposlitev prodajnikov ali pa razvojnikov. Ti produkt prodajo oziroma delajo na naslednji fazi razvoja,” meni Kopač.

Darko Jurič iz NLB d.d. je razkril, da so banke že od leta 2015 prisotne na terenu in ponujajo kredite. “Denarja je na trgu dovolj, obrestne mere so ugodne,” pravi Jurič. Bančna oblika financiranja praviloma ni najbolj primerna za start-upe. Banke v pravilu financirajo podjetja, ki so na trgu vsaj 1-2 leti. Pri NLB d.d. še ne čutijo tega, da bi jim alternativni viri financiranja odžirali posel. Povpraševanje po sodelovanju podjetnikov z bankami narašča. Za mlade podjetnike denar ne sme biti glavni motiv za obisk banke. Tam lahko poiščejo tudi nasvet, ko ga potrebujejo. “Bančniki ne grizemo in kadarkoli lahko pridete po nasvet!” pravi Jurič. Posledično se bodo banke vse bolj osredotočale na “smart money”. Zelo zanimivo bo videti, kdaj se bodo začele posluževati blockchain tehnologije, ki je zaenkrat v bančniškem svetu še “prepovedana tema.”

Jaka Mele iz podjetja Cargo X, ki je v pičlih sedmih minutah z ICO zbralo načrtovanih sedem milijonov evrov za razvoj pametnega tovornega lista na podlagi tehnologije blockchain, meni, da je v zadnjem obdobju težko uspeti z ICO projektom. Blockchain je po njegovem mnenju perfektna rešitev za logistiko, za nekatere druge zadeve pa ni nujno najbolj primeren. “ICO vidim kot naravno evolucijo Kickstarterja in IndieGoGo. V ICO projektih se je potrebno boriti za pozornost. Lahko se hitro izgubiš v množici. Iskali smo infulencerje, ki imajo nek domet. Plačali smo jih na podlagi tega, koliko ljudi so privabili v naš projekt, tako da denarja nismo vrgli stran,” pojasnjuje Mele. Dobrodošlo je, če vplivneže v ICO svetu privabiš kot deležnike v svoj projekt. Ekipa mora bit posvečena cilju, zelo dobrodošle pa so izkušnje iz IT in marketinga.

Marko Grgurović, razvijalec igre Mordhau, ima pozitivne izkušnje s Kickstarterjem: “Na to platformo smo se podali, ko smo vedeli, da imamo zadosten obseg. Imeli smo realne cilje, ki smo jih hitro dosegli.” Za razvoj so potrebovali več kot štiri leta, obenem pa so gradili skupnost ljudi, ki jih je njihov produkt zanimal. Iskali so vir, iz katerega se novice širijo med širše občinstvo. Na Kickstarterju so lahko prodajali produkt po bistveno višji ceni kot sicer.

ICO prinaša vrsto potencialnih rešitev in težav

Po krajšem odmoru za kavo in druženje je sledil nastop Jake Meleta iz podjetja CargoX, s predavanjem na temo “Kako smo financirali idejo s pomočjo ICO?”

Podjetje CargoX je v dobrih sedmih minutah zbral načrtovanih sedem milijonov dolarjev za razvoj pametnega tovornega lista na podlagi tehnologije Blockchain, s katerim bo prišlo do ogromnih sprememb v logistični industriji. Tovorni list je eden najpomembnejših dokumentov v mednarodni trgovini, lastništvo tovornega lista pa je tudi dokazilo o lastništvu tovora. Z njihovo tehnologijo bi se stroški pošiljanja tovornega lista zmanjšali iz 120 na 15 dolarjev, hitrost pošiljanja pa bi namesto dvotedenske letalske pošte s tehnologijo blockchain trajala zgolj 15 sekund.

Olajšano je tudi arhiviranje dokumentov, ki jih ne bi shranjevali več v mapah temveč v blockchainu. Idealne stranke so izvozniki/uvozniki, ki poslujejo po celem svetu. Produkt že uporabljata dve stranki in pri CargoX trenutno zbirajo feedbacke. Opravili bodo še določene kozmetične popravke, ob velikem povpraševanju pa bodo produkt kmalu ponudili na trgu.

“ICO se je izkazala za najboljšo rešitev za financiranje, a odpira vrsto potencialnih težav. Če se boste ukvarjali z ICO, se morate soočiti z vrsto vprašanja. Pred dvema letoma je uspel praktično vsak ICO projekt, ki se je pojavil na trgu. V tem trenutku je takšnih projektov deset na dan. Reklamni članek na online portalu lahko stane okrog 20 tisoč evrov, zato je potrebno biti pri marketingu zelo pameten,” opozarja Jaka Mele.

Nekatera podjetja za marketing vnaprej porabijo milijon evrov, a nimajo zagotovljenega uspeha. Visoko ceno imajo tudi kakovostni programerji za “Smart contracts” (pametne pogodbe). Mele opozarja, da imamo v Sloveniji popačeno sliko glede zanimanja za blockchain. V tujini je za omenjeno tehnologijo zanimanje bistveno manjše kot pri nas.

Odprta komunikacija in pravilen stil vodenja ključna za rast podjetja

Miha Lavtar iz podjetja Optiweb je številnim udeležencem spregovoril o tem “Kako najti prave zaposlene in jih pripeljati v Škofjo Loko.”

Za podjetje Optiweb, ki se ukvarja z izdelavo in optimizacijo spletnih strani ter trgovin, je precejšen izziv privabiti kakovostno delovno silo v Škofjo Loko. V podjetju velik pomen namenjajo svojim poslovnim prostorom, saj si želijo, da se v njih zaposleni dobro počutijo in obenem prostori naredijo vtis na stranke. Miha Lavtar je s časom delovni čas začel preživljati obut v copate in tega so se začeli posluževati tudi ostali zaposleni. Optiweb premore tudi atraktivne prostore za sestanke, tako da je okolje v podjetju zelo razgibano.

Po mnenju Mihe Lavtarja sta za rast v podjetju ključni odprta komunikacija in stil vodenja. Poslužujejo se obstoječih praks, s katerimi skrbijo za sproščene in kakovostne odnose v podjetju:

• petkovi sestanki; na njih predstavijo nove zaposlene ter nove projekte in na katerih se zaposleni informirajo, kaj se dogaja v podjetju. Tema pogovorov so tudi napake v delovnih procesih ter pohvale, saj se Miha Lavtar zaveda, da se vsakdo bolje počuti, če je deležen ali da pohvalo.
• kava z direktorjem: gre za letni razgovor z direktorjem v sproščenem okolju ob dobri hrani. Zaposleni izpolnijo vprašalnike, v katerih lahko opozorijo na določene negativne stvari v podjetju. Vsak zaposleni je zadovoljen, če so njegove opombe pripomogle k napredku podjetja.
• one day experience; v podjetje povabijo strokovnjake iz različnih področij, ki skupaj z zaposlenimi preživijo delovni dan v sproščenem okolju.
• CHO oziroma Chief Happiness Officier; gre za zaposlenega, ki upravljanje z ljudmi v podjetju spravi na višji nivo. Pravočasno in na pravi način reagira, ko v podjetju opazi slabo razpoloženje. Pri Optiwebu so se te prakse poslužili pred slabim letom in pol, ko je bilo v podjetju zaposlenih 25 ljudi. Če ima podjetje manj zaposlenih, se po Lavtarjevem mnenju s tem lahko ubada sam direktor. Večina podjetij se te prakse začne posluževati, ko je že prepozno.
• praksa za študente; Pri Optiwebu študentom ponujajo trimesečno prakso, med katero se spoznajo z delovanjem podjetja. Prva dva tedna sta namenjena “mehkim veščinam” – pisanju elektronskih sporočil, javnemu nastopanju, posredovanju komentarjev in podobnim opravilom. Sledi delo v ekipah, zadnji mesec prakse pa je namenjem praktičnemu delu. Na ta način podjetje pridobiva nove sodelavce, ki jih zaposli po koncu študija.
• praktikanti iz tujine; Optiweb ponuja priložnost za nabiranje izkušnje tudi praktikantom iz tujine, posledično pa so zaposleni pri komunikaciji z njimi “prisiljeni” uporabljati angleški jezik.
• Optiweb akademija; gre za dogodek na katerem zaposleni debatirajo o digitalnih trendih. Na ta način trenirajo javno nastopanje ter razvijajo dodatne veščine.

EU je za slovenska podjetja domače dvorišče

Na prvem panelu na temo “Kakšno strategijo izbrati za rast svojega podjetja” so sodelovali Nik Vene – NV Holders, Mic Melanšek – Mali junaki, dr. Mark Pleško – Cosylab d.d. ter Miha Lavtar – Optiweb d.o.o., debato pa je povezoval direktor Zavoda mladi podjetnik Borut Borštnik.

Najprej so se udeleženci panela razgovorili o svojih poslovnih začetkih. Mic Melanšek se je spomnil, kako je z Radom Daradanom začel zgodbo Malih junakov. “Na prejšnjih delovnih mestih sva se z Radom poleg ostalega naučila, kako ne smeš delati s strankami,” je razkril soavtor Malih junakov.

Miha Lavtar iz Optiweba je poudaril, da je v začetni fazi morda bolj priporočljivo delati z vrstniki, čeprav starost v njegovem podjetju ne igra nobene vloge. “Šele s poslovno kilometrino pridobiš samozavest za ukazovanje starejšim,” je pojasnil Lavtar. Kot direktor meni, da je za rast podjetja zelo pomembna osebnostna rast zaposlenih. Vsakemu delavcu je potrebno najti pravi položaj v podjetju.

Nik Vene iz NV Holders se je hitro soočil s poceni kopijami svojega izdelka na trgu. “Veliko delamo na brandingu in kvaliteti, tako da kupci vedo, da smo najbolj kakovosten produkt na trgu,” je dejal Vene. V zadnjem času ogromno časa posveča digitalnemu marketingu, ki prinaša rezultate. Največji “boom” je bil prisoten ob aktivni Kickstarter kampanji, v zadnjem obdobju pa k dobri prodaji veliko prispeva sodelovanje z Amazonom.

Mali junaki so že s prvimi izdajami naredili odličen rezultat in posledično je bilo potrebno okrepiti ekipo, ki sedaj šteje že 30 ljudi. Že dva meseca aktivno delujejo v Združenih državah Amerike, kjer je konkurenca ogromna, zato v preboj na trg vlagajo ogromno truda. Melanšek je omenil, da se Slovenci veliko ubadamo z razvojem, a premalo pomena posvečamo prodaji. Pogum je dobrodošel pri vlaganju v razvoj in kadre. Mali junaki v Sloveniji prodajo le dva odstotka knjig ter za marketing v Sloveniji namenijo en odstotek proračuna namenjenega za marketing.

Mali junaki so tri leta prodajali zgolj v Sloveniji in preizkusili določene zadeve, ki si jih v tujini ne bi mogli privoščiti. “V Sloveniji smo za televizijsko kampanjo porabili 40 tisoč evrov, V Nemčiji s tem zneskom ne bi mogli storiti nič,” je realen Melanšek. Prvi naskok na avstrijski trg se Malim junakom ni posrečil, saj so se ga lotili premalo premišljeno. Podobne napake si niso privoščili v Nemčiji in z uspehom na tamkajšnjem trgu so se jim odprla vrata tudi v Avstriji. Poslovanje jim je olajšala investicija poslovnega angela. “Investitor ti da dodaten pogum in sproščenost, tako da lahko uživaš v poslu,” meni Melanšek.

Dr. Mark Pleško iz Cosylab d.d. je razkril da veliko start-upov hitro propade. “V podjetništvu nažalost ni enostavnega recepta za uspeh,” meni dr. Pleško. Vsako podjetje ima svoj poslovni model. Slovenija je majhna regija znotraj Evropske unije in trg EU je naš domači trg. Že v štartu je potrebno ciljati na večji trg in se izogibati lokalni usmerjenosti. Če Slovenci izvažamo, pomeni da prodajamo na Kitajsko ali v arabske države, saj je EU naše dvorišče. Dr. Pleško opozarja, da denar ne sme biti glavna motivacija zaposlenih.

NV Holders skoraj 99 odstotkov svojih proizvodov proda v tujino, saj se je Nik Vene hitro zavedel, da je baza kupcev v Sloveniji premajhna. “Slovenci so nas poklicali šele, ko so za nas izvedeli v medijih. Veliko prej so nas opazili v tujini,” pravi Vene, ki si v naslednjih petih letih želi odpreti tudi fizično trgovino. Podjetja ne namerava prodati, saj uživa v svetu podjetništva.

Miha Lavtar iz Optiweba je dodal, da za večino podjetij Slovenija v neki fazi pač postane premajhna. V primeru Optiweba so preko strank in dobrih povezav prišli do določenih poslovnih priložnosti v tujini. Ogromno Američanov ima veze z Balkanom in na ta način so se podjetju odprla določena vrata. Američani so odlični prodajalci, zato je zelo zahtevno sklepati posle z njimi.

Podjetja se morajo izogibati improvizaciji!

V uvodni točki pestrega programa je oder zasedel dr. Mark Pleško iz Cosylab d.d. s predavanjem “Vodilni smo v svoji niši – kaj pa zdaj?”

Cosylab je hitro rastoče visokotehnološko slovensko podjetje, ki je osredotočeno v razvoj naprednih tehnologij na področju krmiljenja visoko zahtevnih in visoko zmogljivih naprednih infrastruktur ter sodeluje v petih od šest največjih fizikalnih projektov človeštva.

“Zmeraj se splača biti najboljši na svetu v določeni stvari,” je za uvod poudaril dr. Pleško. Njegovo podjetje s 180 zaposlenimi, med katerimi je 120 razvijalcev, ima stranke po celem svetu ter izpostave tudi v velikih mestih na Kitajskem. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2001, leta 2017 pa se je lahko pohvalilo z okrog 18 milijonov evrov prometa. Začelo je kot start-up in se je skozi leta soočalo z raznimi težavami, kot so neurejenost procesov, finančno nestabilnostjo, neorganiziranostjo, tržnimi omejitvami in omejitvami managmenta.

“Podjetništvo je ena sama velika jeba… Podjetnik mora biti na nek način mazohist,” je razkril dr. Pleško in nato razkril glavne težave različno velikih podjetij:

• Podjetja morajo biti v poslovnem procesu organizirana in se izogibati improvizaciji. Podjetnik mora biti zgled svojim zaposlenim in ne sme ponavljati vedno istih napak. Najbolj pomembna stranka je tista, s katero že sodelujemo. Ko se podjetje stabilizira na trgu je pomembno, da postavimo pravo procesno strukturo.
• Priporočljivo je beležiti vse procese in se držati navodil. Kljub temu, da je posledično zmanjšana učinkovitost, je potrebno angažirati pravo ekipo, ki bo lahko določene stvari opravila namesto vodje. Obenem je potrebno biti pozoren na “cash flow”, saj lahko v nasprotnem primeru podjetje hitro zaide v likvidnostne težave.
• Ko število zaposlenih naraste, je vedno težje managirati poslovanje. Vpeljati je potrebno sistem za sledenje pridodkom in nadzor stroškov ter slednje ločiti po delu, materialu in storitvah. Zavedati se moramo, da je prihodnost bolj pomembna kot preteklosti. Največji izziv ni tehnologija, temveč usklajevanje ljudi in procesov.
• Načrtovani denarni tok je bolj pomemben kot bilanca ali izkaz uspeha. V primeru uspešnega spopadanja z navedenimi težavami se vam obeta uspeh, v nasprotnem primeru lahko padete nazaj na prvo oviro in ostanete zgolj povprečen samostojni podjetnik.

Dogodek privabil pogumne in drzne mlade podjetnike

Uvodne minute Konference Mladi podjetnik? Zakaj pa ne! so pripadle predstavnikoma partnerjev dogodka Darku Juriću iz NLB d.d. in dr. Igorju Mileku, vodji sektorja za podjetništvo, inovativnosti in tehnološki razvoj pri Javni agenciji Spirit Slovenija.

“Veseli me, da na takšnih dogodkih vidim pogumne in drzne mlade ljudi z odličnimi idejami. Pri Javni agenciji Spirit Slovenija podpiramo razvoj podjetništva pri mladih in ženskah. Vsega ne zmoremo sami, zato sem vesel pomoči s strani partnerjev, kot je Zavod mladi podjetnik,” je dejal dr. Igor Milek.

Darko Jurić je dodal: “Ponosen sem, da že nekaj let skupaj z Zavodom mladi podjetnik gradimo uspešno zgodbo. Na takšnih dogodkih je opazna mladostniška energija, ki jo v večjih podjetjih in javnem sektorju pogrešamo. Pri NLB poslušamo želje mladih podjetnikov in jih vabimo k sodelovanju.”