
Marissa Mayer napoveduje nova odpuščanja (Vir slike: YouTube).
Mayerjeva je pred nastopom na čelo Yahooja, ko je še delala v Googlu, redno opravljala 130-urni tedenski delovnik, je zaupala v nedavnem intervjuju za Verizon. Če upoštevamo, da je uzakonjen 40-urni tedenski delovnik, potem lahko že brez preračuna ugotovimo, da je Mayerjeva v enem tednu opravila takšno količino ur, kot jo sicer opravimo po dobrih dveh delovnih tednih.
Načrt, kdaj bodo obiskali sanitarije
Podatki, ki jih je razkrila, ob tem pa dodala še, da so si zaposleni vnaprej naredili načrt, kdaj bodo jedli in kdaj uporabljali sanitarije (!) – vse to, da bi lahko delali več-, so bili za javnost preveč. Kritike, ogorčenje, tviti in jezne debate so dale večini vedeti, da si ne želijo delati nadur. Vsaj ne takšnih, kot jih je omenila Mayerjeva. Povsem nasprotno: prepričani so, da nadure ne vodijo do uspeha, temveč da pot do bolj kreativnih idej in povečane produktivnosti ustvarjajo le redni odmori med delom in počitek.
Manj kot 40 ur za spanec
Osredotočimo se še malce na količino ur, ki jih je Mayerjeva omenila v intervjuju. En teden ima 168 ur. V primeru Mayerjeve pomeni, da je spancu (lahko) namenila zgolj 38 ur, kar dnevno pomeni dobrih 5 ur. Pri tem moramo upoštevati še, da je prva Yahoojevka delala 7 dni na teden. Za pisalno mizo je dnevno preživela kar 18 ur!
Z glavo zmajuje tudi zdravniška stroka. Da ima nadurno delo lahko hude zdravstvene posledice, nam vendarle ni treba delati toliko, kot je navedla Mayerjeva. 55- ali večurno delo na teden lahko poveča tveganje za kap kar za 33 odstotkov. V njenem primeru je bilo okrnjen tudi čas, ki ga je namenila spancu. Po nekaterih ugotovitvah naj bi bilo sposobno le od 1 do 3 odstotke populacije spati manj kot šest ur na noč brez kakršnih koli stranskih učinkov.
Takšno nadurno delo ni recept za uspeh, je odmevalo v odzivih na intervju. Nadurno delo ni učinkovito. Le premišljeno opravljanje dela, imeti odmore, morebiten izbor začetka dela nas lahko pripelje do boljših rezultatov.
Motnje spanca, slabša koncentracija, pozabljivost …
V takšnem primeru, kot ga je opisala Mayerjeva, lahko hitro nastopi izgorelost. To je stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti. Mnogi jo opisujejo kot psihično motnjo, ki je posledica nezmožnosti postavitve neke zdrave meje oziroma organiziranja delovnega procesa. Simptomi, ki nam kažejo na izgorelost, se kažejo v motnjah spanja, težavah s prebavili, povišanem krvnem tlaku, kronični utrujenosti, možna je tudi razdražljivost, manjša sposobnost prilagajanja spremembam. Hitro nastopi tudi pozabljivost, slabša koncentracija, izguba motivacije za delo, zmanjšana sposobnost kritičnega presojanja, površnost, omotičnost, že ob najmanjšem naporu pa nastopi izčrpanost.
Kako preprečiti izgorelost?
Ko občutite zgoraj navedene simptome, vam telo sporoča, da je tempo prehud. Zato ga upočasnite, če lahko, pojdite na dopust in se popolnoma izognite uporabi napravicam in delu, ponovno se povežite z družino in prijatelji, ki ste jih dali na stran zaradi dela. Ukvarjajte se s hobijem in se naučite delu kdaj reči tudi ne. Na koncu ste pomembni le vi.