Zakaj uveljavljena podjetja ne posegajo po množičnem financiranju?
Kaj se dogaja z industrijo množičnega financiranja? Kako je nanjo vplival razmah kriptovalut in kriptožetonov, ki so poskrbeli za popularizacijo množičnega investiranja? Za mnenje smo povprašali podjetnika, poznavalca startup okolja in strokovnjaka z vpogledom v različne oblike financiranja Žigo Berceta, ki ima izkušnje tudi s kampanjami množičnega financiranja.
Kickstarter kampanje morajo biti premišljeno sestavljene
“Vsekakor je v zadnjem času manj “hype-a” okrog množičnega financiranja. Večja pozornost je namenjena množičnemu investiranju oziroma ICO kampanjam. Ne bi rekel, da je to slabo. Menim, da bodo naslednje Kickstarter kampanje precej bolj premišljeno sestavljene. V preteklosti se je večkrat zgodilo, da so se na Kickstarterju znašli projekti, za katere ta platforma ni bila pravi način zbiranja sredstev. Še vedno pa lahko na Kickstarterju najdemo številne uspešne projekte, med njimi tudi nekaj slovenskih,” je razkril Berce.
Množično financiranje in množično investiranje nista povsem konkurenčna
Po mnenju poznavalcev je bil konec leta 2017 trg kriptovalut in ICO-tov prenasičen in se je posledično sesedel. Berce meni, da množično investiranje in množično financiranje v bistvu nikoli nista bila povsem konkurenčna, ker sta bila namenjena različnim projektom. Pri Kickstarterju in ostalih podobnih platformah so projekti bolj produktno orientirani, medtem ko gre pri ICO kampanjah za servisne oziroma storitvene projekte, ki so na takšen ali drugačen način povezani s fintechom.
“Pojem množičnega financiranja je izredno širok in vsebuje cel kup izpeljank. Cilj vsakega podjetja je, da najde pravo obliko investicije – lahko gre tudi za posojila bank, angelske investitorje in ostale…,” je v pogovoru za portal Mladi podjetnik pojasnil izkušeni podjetnik, ki svetuje tudi o email marketingu.
Tudi uveljavljena podjetja bi lahko izkoristila množično financiranje
Kaj bo prinesla prihodnost? Imajo slovenski podjetniki dovolj znanja o vseh oblikah financiranja, da bodo znali izbrati pravo obliko? Ali bodo še naprej sledili črednemu nagonu?
“V Sloveniji je premalo večjih podjetij, ki bi resno razmišljala o množičnem financiranju. Še vedno velja prepričanje, da je ta oblika financiranja primerna zgolj za “posameznike z malimi idejami”. Med tem so se pri množičnem investiranju v kriptovalute in kriptožetone tudi izkušeni podjetniki “zaleteli” v to obliko financiranja, saj so v skladu z evforijo pričakovali kupe denarja,” zaključi Berce.
