Socialno podjetništvo – družbeno podjetništvo

Socialno podjetništvo je oblika podjetništva, ki jo odlikujejo tri nujne sestavine: podjetniška ideja z vsebovanim poslovnim modelom, organizacijska struktura podjetja, ki temelji na demokratičnih načelih, in delovanje po načelih neprofitnosti.
Socialno podjetništvo

Socialno podjetništvo

Socialno podjetništvo je oblika podjetništva, ki jo odlikujejo tri nujne sestavine:

  1. Podjetniška ideja, ki je temelj vsakega podjema, rešuje akutni družbeni problem in vsebuje poslovni model, ki zagotavlja finančno vzdržnost podjetja in dobiček.
  2. Organizacijska struktura podjetja temelji na demokratičnih načelih in na enakopravnosti vseh zaposlenih.
  3. Podjetje deluje po načelih neprofitnosti – dobiček vlaga nazaj v lastno dejavnost.

Na prvi pogled je morda definicija jasna in razumljiva. Pa vendar imam občutek, da »v praksi« marsikdo ne razume te definicije, zato naj napišem še, kaj socialno podjetništvo ni. Ni rešitev, ki je padla z Marsa in povzročila takšne spremembe, da nam ne bo potrebno več delati in bomo živeli le še od sociale.

Socialna podjetja niso skupine prostovoljcev, ki delajo zastonj

Socialna podjetja niso podjetja, ki prejemajo trajne subvencije države. Socialno podjetništvo ni marketinška »pocukrana« krilatica, ki bi jo bilo dobro zapisati na spletno stran.

V bistvu gre za uporabo podjetniških veščin, znanj in orodij pri reševanju družbenih problemov. Posameznica se socialnega podjetja loti, ker jo nekaj v družbi moti. Korist obče skupnosti postavi pred svoje osebne koristi. Zazna nek problem in poskusi najti rešitev, ki v sebi nosi poslovni model, ki ji omogoča trajnost in razvoj.

Socialno podjetništvo ustvarjajo visoke dodane vrednoti v finančnem smislu, dosega pa ogromen vpliv na skupnost

Ponavadi se socialne podjetnice lotevajo področij, ki so za klasične podjetnice nezanimive, ker ne prinašajo visokega (finančnega) donosa. Lotevajo se tudi področij, ki bi jih lahko reševala država, pa jih ne zna, ne zmore ali noče. Pogosto rešujejo kopičenje raznovrstnih odpadkov in materialov, se borijo proti brezposelnosti, izobražujejo, spodbujajo zdrav način življenja, zvišujejo prehransko samooskrbo, ustvarjajo dostopne turistične produkte ipd.

Socialna podjetja sicer po večini ne ustvarjajo visoke dodane vrednoti v finančnem smislu, dosegajo pa ogromen vpliv (družbeni kapital) na skupnost, v kateri delujejo. Večkrat rečem, da socialna podjetja delajo ljudi bolj srečne in naletim na posmeh pri sogovorcih. Pa vendar se je v situaciji, v kateri trenutno živimo, dobro vprašati, ali smo se rodili na ta svet, da bomo bogati ali da bomo srečni?

Socialno podjetništvo torej ni romantika in ni parkirišče za kakšne “falirane” podjetnice, ki bi iz obupa delale že na pol zastonj. Gre za poligon, kjer zaradi oteženih okoliščin zvozijo le najbolj sposobne, ki bi klasično podjetje zlahka vodile, vendar jim največ pomeni, da pomagajo okolju, v katerem delujejo – rešujejo svet.

Vsekakor je potrebno poudariti, da so ravno največji izzivi socialnega podjetništva tudi največje prednosti. Ker socialna podjetja rešujejo težave skupnosti, izhajajo iz nje in rastejo skupaj z ljudmi od samega začetka. To pa je za socialno podjetje najboljša reklama.

Ni boljšega kot načrtovati in graditi podjetje s svojimi kupci

Ko kupci spoznajo, da se resnično trudiš za njih, da jim pomagaš, da si pošten, da dobiček vlagaš nazaj v okolje, kjer živijo, to pričnejo resnično spoštovati in nagrajevati. Ko jim je enkrat jasno, da to, da si socialno podjetje, ni le napis na spletni strani, ampak filozofija podjetja, postanejo tvoji najzvestejši navijači, ki jih ne bo nobena klasična podjetnica premamila z ugodnejšo ponudbo. Stranke namreč v enem trenutku spoznajo, da več, kot finančno pomagajo socialnemu podjetju, več pomagajo sebi.

Bistvo vsega pa je pošteno poslovanje. Socialna podjetnica je poštena podjetnica, ker poštena podjetnica naredi vedno prav! Se vam zdi, da je to pravljica? Da ne bo šlo? Da je človek človeku volk? Vtipkajte v Google »social entrepreneurship« in se čudite. Spoznali boste, da je človek človeku goska!

* V članku sem namenoma uporabil žensko obliko, ker raziskave kažejo, da so v socialnem podjetništvu bistveno bolj uspešne ženske, ker imajo bolj razvit občutek za skupnost. Moški smo hazarderji in špekulanti. To se v socialnem podjetništvu ne obnese.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
MP dogodek: Od študentskega dela do milijona evrov prometa – Luka Železnik in Dejan Kobal

MP dogodek: Od študentskega dela do milijona evrov prometa – Luka Železnik in Dejan Kobal

Luka Železnik in Dejan Kobal sta mlada podjetnika, ki sta med študijem vzpostavila blagovno znamko Kingsbox in hitro opozorila nase. Hitro rastoče podjetje se ukvarja s spletno prodajo opreme za funkcionalno vadbo. Preberite več >>

Ustanovitev in registracija podjetja (VEM točka)

Ustanovitev in registracija podjetja (VEM točka)

Ob ustanovitvi podjetja (registracija podjetja) se je najprej potrebno odločiti za obliko podjetja. Najpogostejša je odločitev za samostojnega podjetnika (s.p.), predvsem popoldanskega s.p. Sledi odprtje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Po pridobitvi vseh informacij sledi registracija podjetja na VEM točki. Preberite več >>


Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

V Sloveniji je vse več primerov, ko fizična oseba registrira status samostojnega podjetnika (s.p.), čeprav ima namen delo opravljati le za enega naročnika, v odvisnem razmerju. Preberite več >>

Ustanovitev podjetja na Slovaškem

Ustanovitev podjetja na Slovaškem

Na Slovaškem določila o ustanavljanju podjetij, njihovih pravnih oblikah, pravicah in obveznostih vsebuje trgovinski zakonik. Preberite več >>

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Na tem mestu si lahko ogledate stopnjo oziroma višino prispevkov za socialno varnost, ki jih mora davčnemu uradu mesečno plačevati vsak samostojni podjetnik. Od januarja 2017 dalje se podatki o višini prispevkov avtomatsko oddajo v e-davke. Preberite več >>

Obdavčitev zasebnega zavoda

Obdavčitev zasebnega zavoda

Obdavčitev zasebnih zavodov je odvisna od tega, ali so dejavnosti, ki jih opravljajo, pridobitne ali nepridobitne narave. Preberite več >>

Ustanovitev podjetja v Italiji

Ustanovitev podjetja v Italiji

V poslovnem smislu je Italija od nekdaj slovela kot zelo birokratska država. Liberalizacija na področju podjetniškega udejstvovanja, ki jo je prinesla EU, je zato na marsikaterega poslovneža na Apeninskem polotoku delovala zelo blagodejno. Preberite več >>

Ustanovitev podjetja v Avstriji

Ustanovitev podjetja v Avstriji

Za razliko od Hrvaške, kjer ustanovitev podjetja ne predstavlja posebno hude finančne obremenitve, je lahko ustanovitev podjetja v naši severni sosedi finančno kar zahteven zalogaj – še posebej če govorimo o najbolj razširjeni statusni obliki: GmbH (družbi z omejeno odgovornostjo). Preberite več >>

Oblike dela za upokojence

Oblike dela za upokojence

Za upokojence je na voljo kar nekaj oblik opravljanja dela, ki pa različno vplivajo na pravico do prejemanja pokojnine. Upokojenec lahko poleg zaposlitve delo opravlja preko s.p. ali d.o.o., civilnih pogodb, osebnega dopolnilnega dela in kratkotrajnega dela. Preberite več >>

Samozaposleni v kulturi

Samozaposleni v kulturi

Samostojni delavci v kulturi uživajo poseben status, saj morajo za status zaposlenega posebej zaprositi na ministrstvu za kulturo. Samozaposleni v kulturi so tisti ustvarjalci na področju kulture, ki opravljajo samostojno sprecializiran poklic s področja kulture. Preberite več >>

Oznake: , , , , ,