Slovenski kuponarji še vedno cvetijo (Vir slike: Kuponko/Megabon/1nadan).
Po »temeljitem razmisleku« je Groupon nedavno ustavil vse aktivnosti na Švedskem, Danskem in Finskem, pred tem pa še v Maroku, Panami, na Filipinih, Portoriku, Tajskem, v Tajvanu in Urugvaju. To je prineslo tudi masovno odpuščanje, samo septembra letos 1.100 ljudi. Podjetje, ki zaposluje prek 10 tisoč ljudi, se je za podoben korak odločilo tudi v Turčiji in Grčiji. Med razlogi, ki jih navajajo strokovnjaki za trenutno stanje, sta tudi napačen poslovni model ter dejstvo, da je podjetje postalo žrtev (pre)visokih pričakovanj.
Groupon, za katerega se je leta 2010 zanimal celo Google (zanj je ponujal šest milijard dolarjev), je bil namreč še štiri leta nazaj ovrednoten na 13 milijard dolarjev, trenutni podatki pa kažejo, da je vreden le še slabi dve milijardi dolarjev. Podjetje si s številnimi reorganizacijami želi novega elana, ki ga bo postavilo tam, kamor spada. Nekoč največji ameriški kuponar očitno umira, kako pa je s slovenskimi?
Je slovenski trg še primeren za kupone?
Pred leti so kuponi, boni, kakorkoli jim že rečete, osvojili tudi Slovenijo. Je slovenski trg, kljub majhnosti, primeren za takšne poslovne modele? Povprašali smo nekaj ponudnikov na slovenskem trgu in ugotovili, da kljub krizi večjih težav nimajo. Lahko bi rekli, da je kriza pravi čas za njihov razcvet.
Glede na njihove odgovore je možno reči, da je prostora še veliko, opaziti pa je, da so se nekateri specializirali za določena področja in se tako malce distancirali od preostalih ponudnikov. Tako je regijski portal Megabon specializiran za turizem, prek katerega ponujajo nastanitve v hotelih, hotelske pakete in letalske karte. Osredotočenost na turizem je tudi glavna razlika od konkurence, pravi Gorazd Zakrajšek, prvi mož portala. »Smo edini, ki nudimo tako ponudbe kot tudi možnost neposredne rezervacije v hotelu«, ta model pa se po njegovih besedah pospešeno implementira na trg. »V letu 2015 smo začeli z ukrepi dodatne razširitve ponudbe za potovanja v tujino in večji osredotočenosti na še boljše ponudbe v segmentu notranjih potovanj,« razkriva sogovornik.
Za platformo, ki je na slovenskih tleh na voljo od leta 2012, je prelomno leto: lani so se predstavili z novo platformo, ki »omogoča hitrejšo in večjo skalabilnost«. Prisotni so na petih trgih, med drugim tudi na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, kar jim omogoča precej večji doseg v regiji od drugih ponudnikov, dodaja.
Kriza, vsaj kar se tiče ponudbe, ni naredila škode. Ponudba sicer pada in raste glede na situacijo na trgu, pravi Zakrajšek, ravno delovanje v segmentu prodaje prek »dealov« pa se je izkazalo »kot odličen komplementaren produkt, ki omogoča pridobivanje novih gostov v hotelih ali namestitvah«.
Prihodki rastejo od 10 do 15 odstotkov letno, je pa proces optimizacije v zadnjih treh letih prinesel nekoliko zmanjšan kolektiv. Na začetku jih je bilo pet, pozneje 15, zdaj pa Megabon ustvarja 10-članska ekipa. Ali gre za izključno redno zaposlene, sogovornik ne razkriva, dodaja pa, da je do zmanjšanja prišlo na račun ukinitve določenih blagovnih znamk, ki so jih vodili (Villiana.eu in Kahani.eu).
Najstarejši »kuponar« na slovenskih tleh je 1nadan.si, ki deluje od junija 2010, svojim uporabnikom pa želi omogočiti »nakup celotnega spektra ponudb«, kjer »lahko kupec najde vse ponudbe z najboljšimi popusti«. Ponujajo kupone za restavracije, izlete, kopalne karte, vikend pakete, razne wellness ponudbe. Ponudbe so dostopne za celotno Slovenijo, v naboru pa imajo še posebne »lokalne« ponudbe za večja slovenska mesta oziroma regije. Leta 2010 je 1nadan.si objavil 20 ponudb mesečno, danes jih več kot 500. Na sliki Dino Ivan Tot, prvi mož 1nadan.si (Vir slike: osebni arhiv).
»Leta 2010 smo mesečno objavljali 20 ponudb, danes objavimo več kot 500 različnih ponudb,« pravi Dino Ivan Tot, direktor 1nadan.si. Rast je opazna tudi pri številu zaposlenih, pravi sogovornik. Ekipo danes sestavlja že 25 sodelavcev, med njimi je tudi nekaj zunanjih sodelavcev.
Leto 2011 je bilo prelomno, pravi sogovornik, takrat so uspeli s prodajo redno pokriti stroške tekočega poslovanja. Prvo leto so ustvarili dobrih 23 tisoč evrov prihodkov (23.533 evrov), leto pozneje skoraj pol milijona (496.018 evrov), leta 2012 slab milijon evrov (965.685 evrov), leta 2013 dober milijon (1.072.040 evrov), lani pa nekaj več kot 1,3 milijona evrov (1,376.781 evrov).
Portal Kuponko, ki še vedno nosi rekord v številu prodanih kuponov v eni sami akciji (120 tisoč kozarcev kuhanega vina), se je po dveh letih delovanja že uveljavil kot ponudnik popustov za storitve, turistične aranžmaje in izdelke. Po besedah direktorja Denisa Potočnika je bilo leto 2013 za Kuponka prelomno, podobno širitev prodaje pa beležijo tudi letos, saj so ponudbo s spleta razširili tudi v fizični svet – kopone ponujajo v 680 fizičnih poslovalnicah.
Od ostalih ponudnikov se ločijo po »kreativnosti in udarnem pristopu na trgu«. Njihove posebnosti so, dodaja sogovornik, organizacija dogodkov in inovativnih nagradnih iger ter izvajanje odmevnih marketinških strategij.
V prvem letu delovanja so njihovi čisti prihodki od prodaje znašali nekaj več kot 59 tisoč evrov, drugo leto več kot 544 tisoč, leta 2013 so presegli milijonov evrov čistega prihodka od prodaje, lani pa slabih 900 tisoč evrov, razkriva Supervizor. Sogovornik pravi, da povpraševanje kaže na možnost povečanja števila ponudb, vendar zaradi zagotavljanja kakovosti ponudbe ne morejo skleniti sodelovanja z vsemi poslovnimi partnerji, ki bi želeli oglaševati na njihovi spletni strani. V Kuponku, ki prodaja kupone po vseh slovenskih regijah, število članov ekipe nenehno raste. Danes njihovo ekipo sestavlja 30 članov, med katerimi so redno zaposleni, študenti in samostojni podjetniki.
