Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo predloge sprememb delovne zakonodaje. Vlada si s tem prizadeva za večjo tendenco k zaposlovanju za nedoločen čas, učinkovitejšo inšpekcijo dela in večjo socialno varnost ob prenehanju delovnega razmerja.
Kaj vsebujejo predlogi za reformo trga dela 2017? (Vir slike: Freeimages.com)
Spremembe je predmetno Ministrstvo pripravilo na podlagi analiz stanja na trgu dela, strokovnih analiz nekaterih institucij in predlogov socialnih partnerjev. Vlada si želi povečati učinkovitost aktivacije vseh brezposelnih oseb in intenzivnejše iskanje nove zaposlitve že v času odpovednega roka. S tem namenom je Ministrstvo pripravilo pet sklopov predlogov.
- sklop: Učinkovitejše ukrepanje Inšpektorata RS za delo in večja pravna varnost zaposlenih na podlagi podjemne pogodbe
- V okviru Zakona o inšpekciji dela bo dodan ukrep inšpektorja za primer, ko odkrije, da nek delavec dela na podlagi podjemne ali druge civilne pogodbe namesto pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru lahko izda prepovedno odločbo, poleg tega pa tudi odredbo, na podlagi katere bo moral delodajalec zaposlenemu ponuditi pogodbo o zaposlitvi. Takšna odredba ima obvezujočo pravno naravo za delodajalca.
- Povišale se bodo globe za kršitve prepovedi dela, kadar je to delo na podlagi podjemne ali druge civilne pogodbe, pa bi moralo biti urejeno s pogodbo o zaposlitvi. Predvidena bo tudi sankcija za posameznika, ki se bo s takim delom strinjal, pa tega ne bo prijavil na Inšpektorat za delo. Če bo primer prijavil, mu bo globa oproščena.
- Sprememba zakona bo uvedla obrnjeno dokazno breme v primeru domneve obstoja delovnega razmerja. To pomeni, da bo v primeru spora o tem, ali je obstajalo delovno razmerje, delodajalec tisti, ki bo moral dokazati, da niso izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Trenutna ureditev je drugačna in terja da tisti, ki toži (delavec) dokaže tudi obstoj vseh elementov delovnega razmerja, kar je bilo izredno zahtevno dokazati.
- V tem sklopu je predvidena drugačna definicija odpovednega razloga nesposobnosti, ki bo s spremembo bolj usklajena s sodno prakso in mednarodnimi akti. Sprememba zahteva, da delodajalec navede objektivne okoliščine, ki nakazujejo na nezmožnost nadaljevanja delovnega procesa, ob tem pa lahko upošteva tudi splošno ravnanje in obnašanje delavca, ne le strogo gledano opravljeno delo.
- sklop: Večja socialna varnost ob prenehanju delovnega razmerja
- Po novem bo delavcu pripadlo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti tudi v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja, ostaja pa možnost, da se delavec nadomestilu odreče. V slednjem primeru bo v istem položaju kot je po trenutni ureditvi v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1).
- sklop: Večja vključenost delovno sposobnih državljanov in povečanje aktivacije brezposelnih oseb
- Predvidena je postopna uvedba sankcij za posameznike, ki izkoriščajo sistem aktivnega iskanja zaposlitve. S spremembo bo uvedeno pravilo, da bo posameznik že ob prvi kršitvi izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. Ob vsaki kršitvi bo denarno nadomestilo znižano za 30%.
- Uvedba spodbude za zaposlitev nižje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila, ki bodo v primeru zaposlitve pred iztekom pravice do denarnega nadomestila, za čas do izteka pravice upravičene do dodatka k plači v višini 20% zadnjega izplačanega denarnega nadomestila. Cilj je dodatno motivirati brezposelne osebe z nižjo izobrazbo k čim hitrejši vrnitvi v zaposlitev in kompenzirati negativen učinek povečanja davkov in prispevkov ter znižanja socialnih transferjev ob prehodu iz statusa brezposelne osebe v zaposlitev pri nižje plačanih delih.
- Delavec, ki mu teče odpovedni rok ima sedaj pravico, da se že v času odpovednega roka prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve – sedaj pa bo to postala obveznost. Delavec, ki tega ne bo spoštoval, bo prve tri mesece prejel 40% manj denarnega nadomestila.
- V praksi se ni izvajal predlog, da se delavec v času odpovednega roka lahko vključuje v ukrepe na področju trga dela, delodajalcu pa so povrnjeni stroški, saj se posamezniki za to enostavno niso odločali. Nova sprememba bo odpravila to možnosti in delodajalci ne bodo več upravičeni do povrnitve stroškov.
V sklopu reforme trga dela se bosta v manjši meri spremenila tudi Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju in Zakon o stavki. Po novem bo stavka dopustna le, če je nujna, primerna in sorazmerna s posledicami, sicer bodo organizatorji odškodninsko odgovorni za nesorazmerno prekinitev delovnega procesa. Prav tako bo postalo obvezno, da se k stavkovni napovedi doda še način poteka oziroma izvedba stavke.
Vir:
- Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
