Podelitev Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani za leto 2017. (Vir slike: Ljubljanski univerzitetni inkubator)
V letošnjem letu se je na tekmovanje prijavilo 20 projektnih skupin, katerih člani prihajajo s 13 članic Univerze v Ljubljani. Ožja komisija je izbrala sedem najboljših inovacij – finalistov, 18-članska razširjena komisija pa tri zmagovalce.
Nagrado za najboljšo inovacijo je prejel projekt z naslovom Interaktivna regulacija oblike zazidave, sledila pa sta mu projekta Mikro oblagalnik delcev – granul, pelet in mini tablet in MV4HGS – Strojni vid za detekcijo napak na površinah z visoko odbojnostjo. Avtorji vseh treh zmagovalnih inovacij so prejeli podporo pri komercializaciji inovacije in denarno nagrado iz Rektorjevega sklada v skupni vrednosti 6000 evrov ter druge nagrade.
Natečaj Rektorjeva nagrada za naj inovacijo je potekal že sedmo leto zapored. »Letos so bile vse finalne inovacije zelo uporabne. Imajo velik potencial in so interdisciplinarne. Srečujejo se ljudje iz prakse in raziskovalci na fakultetah. Zdi se, da se ideja po inoviranju znotraj univerze uspešno razvija,« je ob tej priložnosti povedal rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik.
Strokovna komisija je letos izmed 20 ekip, ki je štela 67 tekmovalcev, izbrala sedem finalistov, izmed njih pa tri zmagovalne. »Vsako leto je bolj navdihujoče. Raziskovalci razmišljajo o komercializaciji znanja, kar je še posebej pomembno. V sedmih letih organizacije Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani smo zabeležili skupno 183 prijavljenih idej s skoraj vseh članic Univerze, pri katerih so sodelovali 504 tekmovalci,« je pojasnila direktorica Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja Univerze v Ljubljani dr. Lidija Honzak ter še dodala, da so člani ekip uspeli komercializirati skoraj 20 % idej.
Zmagovalci Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani
1. mesto: Interaktivna regulacija oblike zazidave
Sedmo Rektorjevo nagrado za najbolj inovativno idejo je prejela ekipa arhitektov in informatikov, ki je razvila inovativno metodo oblikovanja zazidave, projekt pa so poimenovali Interaktivna regulacija oblike zazidave.
Zasnovali so računalniški program, ki bo olajšal delo urbanistov in arhitektov ter na operativni ravni povečal prilagodljivost, predvidljivost in preglednost urbanističnega načrtovanja. Ekipa, ki jo sestavljajo dr. Jernej Vidmar, Žiga Böhm, dr. Martin Vuk in Žiga Stopinšek, mag. inž. rač. in inf., je prepoznala problem, da se bo do leta 2050 po svetu v mesta priselilo 2,4 milijarde ljudi. Mesta ob tem bremenijo nenadne in nepredvidljive tehnološke, ekonomske in družbene spremembe, zato postaja načrtovanje prostorskega razvoja mest eden izmed najpomembnejših razvojnih izzivov našega stoletja.
V ekipi že razmišljajo globalno. »ZDA so trenutno naš največji trg. V maju se bomo v New Yorku udeležili konference, kjer se bomo predstavili. Hkrati smo finalisti z največ doseženimi točkami na tekmovanju Start-up Slovenija,« je povedal vodja zmagovalne ekipe dr. Jernej Vidmar in dodal: »Sicer pa se bomo zdaj manj udeleževali tekmovanj in se bolj posvetili razvoju ideje.«
Člani zmagovalne ekipe. (Vir slike: Ljubljanski univerzitetni inkubator)
2. mesto: Mikro oblagalnik delcev – granul, pelet in mini tablet
Skupina, ki jo sestavljajo predstavniki Fakultete za farmacijo, Fakultete za strojništvo, Fakultete za elektrotehniko in Institute for Pharmaceutics and Biopharmacy, je razvila inovativno, prenosno vrtinčnoslojno napravo, imenovano mikro oblagalnik (μFBD), namenjeno oblaganju delcev mikronskih velikosti v gramskih količinah.
Unikatna možnost izvedbe procesa oblaganja na nivoju le nekaj gramov (do 20 g) je izjemnega pomena pri začetnih študijah razvoja zdravil, ki vsebujejo zelo močno delujoče snovi, snovi, ki so zdravim ljudem toksične in nevarne, in/ali tudi v primerih, ko so učinkovine ali zelo drage ali pa dostopne v omejenih količinah. To omogoča izvedbo večjega števila eksperimentov ob sprejemljivih stroških ter krajši čas raziskav. Lastnosti naprave napovedujejo prodajni potencial tudi v izobraževalnih ustanovah.
Člani drugouvrščene ekipe. (Vir slike: Ljubljanski univerzitetni inkubator)
3. mesto: MV4HGS – Strojni vid za detekcijo napak na površinah z visoko odbojnostjo
Člani ekipe s Fakultete za strojništvo in Fakultete za elektrotehniko so izdelali prototipno robotsko celico s strojnim vidom za detekcijo napak na površinah z visokim sijajem in razvili sistem za popoln pregled prostorskega plastičnega kosa s površino z visokim sijajem. Celica je lahko koristna za avtomobilsko industrijo, elektroniko in industrijo bele tehnike.
Člani tretjeuvrščene ekipe. (Vir slike: Ljubljanski univerzitetni inkubator)
Predstavitev ostalih finalistov in njihovih inovacij je na voljo na povezavi.
Več informacij o zmagovalcih in podelitvi Rektorjeve nagrade je na voljo na povezavi.
