Kakšen bo vpliv interneta stvari na BDP po sektorjih (Vir slike: A.T. Kearney).
Svetovalno podjetje meni celo, da bi njegov potencialni vpliv na evropsko gospodarstvo v naslednjih desetih letih lahko dosegel skoraj bilijon evrov oziroma sedem odstotkov celotnega BDP-ja Evropske unije. Največji vpliv interneta stvari na BDP bo imel po njihovih ocenah transportni sektor.
Pomemben vpliv bo imel na povečanje produktivnosti, do leta 2025 v višini 430 milijard evrov, prispeval pa bo tudi k povečanju kupne moči potrošnikov v višini 300 milijard evrov in osvoboditvi časa posameznikov v vrednosti 210 milijard evrov. V naslednjih desetih letih se zato potencialni vpliv trga interneta stvari na ravni BDP Evropske unije ocenjuje na 940 milijard evrov.
Internet stvari dela industrije še bolj inovativne in stroškovno konkurenčne
Podpredsednik A.T. Kearney, Marko Derča, dodaja, da so industrije, kot sta transportna in zdravstvena, ter industrije, ki se nanašajo na dom in nastanitve, ključnega pomena za internet stvari, saj bodo z njegovo rastjo »še bolj inovativne in stroškovno konkurenčne«.
Prednostni položaj Evrope, ki prinaša tudi veliko izzivov
V tem pogledu je prednost Evrope zagotovo visoka produktivnost in inovativnost v številnih industrijah ter sposobnost prilagoditve svojega regulatornega ogrodja tako, da podpre internet stvari in digitalno podkovane državljane. Pri A.T. Kearney pa hkrati opozarjajo tudi, da se nahaja v precej zahtevnem položaju, ki ponuja veliko izzivov. Namreč, podjetja, ki proizvajajo komponente, produkte, programsko opremo in omogočajo poslovne rešitve, bodo zgradila svoj položaj zgolj s predanim delom, so prepričani. »Za vpliv na vodenje razvoja interneta stvari lahko Evropa večjo pozornost posveti standardizaciji,« menijo.
Politiki naj ustvarijo prave pogoje za razcvet interneta stvari
Po njihovem mnenju bi morali za doseganje načrtov na tem področju politiki ustvariti prave pogoje za razcvet interneta stvari v Evropi. V ta namen izpostavljajo osem prioritet, in sicer sprostitev regulative v sektorjih, kot so zdravstveno varstvo, energetika in komunala, financiranje in lastništvo prihodnjih velikih platform, da se ustvarjena vrednost lokalizira, neposredne javne investicije v trg interneta stvari, prisotnost Evrope pri standardizaciji trga, zaščita zasebnosti kljub podpori inovativnosti, izboljšanje varnosti podatkov, podpora investicijam v telekomunikacijska omrežja in univerzalnemu dostopu do interneta stvari in ponovno definiranje družbene pogodbe ter podpora transformaciji trga zaposlovanja.
Pričakuje se drastično povečanje povezanih naprav
Naslednji koraki so pomembni, tudi zato, ker se bo v naslednjem desetletju število povezanih naprav drastično povečalo, tudi na račun padca cen in enostavnejšega hranjenja podatkov. Realizacija priložnosti, ki jih ponuja internet stvari, zgolj v Evropski uniji zahteva povezavo več kot 25 milijard objektov. »Za šest kategorij ponudnikov rešitev internet stvari bi to na letni ravni predstavljalo priložnost, vredno 80 milijard evrov, 22 milijard evrov bi bila vrednost trga za integracije sistemov, 18 milijard evrov za združitve storitev in platform, po 16 milijard evrov za omogočanje storitev v oblaku, analitike, avtomatizacije in varnosti ter za dostop do povezovalnih mrež, 10 milijard evrov za komponente in module ter ena milijarda evrov za sistemsko in upravno programsko opremo,« menijo pri A.T. Kearney.
Naj se ne ponovi prvi internetni val
Derča pa izpostavlja še eno negativno plat. Spominja se prvega internetnega vala, ko »je v Evropi spodletelo pri vstopu okrog 20 največjih igralcev, s čimer je prepustila trg ameriškim in kitajskim podjetjem«. »Če bi se to zgodilo ponovno, to ne bi le negativno vplivalo na zaposlovanje, ampak tudi na trgovinsko bilanco v Evropi ter Evropo prikrajšalo za razvojna sredstva, potrebna za spodbujanje prihodnjih inovacij. Če bi bili internetni velikani bazirani v Evropi, bi to predstavljajo edinstveno priložnost za konsolidacijo startup središč zaradi potreb po financiranju novih podjetniških projektov,« dodaja.
