Ekipo Flare Visuals, ki jo je združil škofjeloški prostor za skejtanje in strast do fotografije, sestavljajo Rok, Nejc, Nace in Luka (Vir slike: Flare Visuals).
Štiričlanska ekipa Flare Visuals, od katere polovica sploh še ni polnoletna, se s fotografijo in snemanjem kreativnih video vsebin ukvarja že vsaj štiri leta. Skupno pot pa so našli pred nekaj več kot enim letom. »Naš prvi projekt je bil Štiri tačke. To je oddaja o psih, ki se predvaja na eni od naših lokalnih televizij,« mi z navdušenjem pove Rok. Ker je delo zahtevalo več ljudi, je k sodelovanju povabil še svoje tri prijatelje, prav tako navdušence nad fotografijo in video vsebinami. »Prvo plačo, ki smo si jo prislužili, je znašala na osebo kakih 50 evrov,« se Rok v družbi Nejca nasmeji svojim začetkom.
Kickstarter kampanje in delo s slovenskimi startupi
Danes imajo za seboj precej več projektov. Med bolj odmevne uvrščajo cover videe, ki so jih izdelali za lanska nastopajoča v šovu Slovenija ima talent, Miho in Nejca, video za IndieGoGo in Kickstarter kampanjo Nika Veneta, ki se je predstavljal s T-Holderjem, reklamo za iStyle Slovenija, ki se je prikazoval na YouTubu, ter video vsebina za startup Wineist, ki ga vodita Peter Bruner in Matic Verbančič. Več o njunem delu smo pisali v članku Ko si del dveh uspešnih slovenskih startupov. »Trenutno delamo na promocijskem videu za Srednjo strojno šolo v Škofji Loki, ki je naš največji projekt,« snemali so kar šest dni, med drugim tudi na letališču in hangarjih, dva meseca pa se posvetili pripravljanju. Konec meseca odhajajo v Milano, kjer bodo delali za projekt Zavoda BIG.
Med snemanjem trenutno največjega projekta ekipe Flare Visuals. Za promocijski video za Srednjo strojno šolo v Škofji Loki so snemali kar šest dni, med drugim tudi na letališču in hangarjih (Vir slike: Flare Visuals).
Na snemanja s škatlo z orodjem
»Nismo še tam, kjer si želimo. Z vsakim projektom se kaj novega naučimo. Tudi zaradi opreme,« pripovedujeta mladeniča. »Na snemanja ne hodimo brez škatle z orodjem, nožev, sponk, debelejših trakov, olfa noži… ko postavljaš sceno, potrebuješ vse to. Enako, kot če bi opremljal dom. Tu je treba biti čim bolj iznajdljiv. Šele nato lahko začneš snemati,« pojasnjujeta. »Oprema predstavlja velik del posnetka. Je pa draga, kar nas vleče nazaj, a hkrati nam daje veliko mero kreativnosti. Če bi imel celotno opremo na začetku, ne bi dolgo zdržal s fotografiranjem. Tako pa me je to gonilo naprej,« dodaja mlajši sogovornik, Nejc.
Zaradi predrage opreme postali sami svoji mojstri
Prav zato se pogosto znajdejo kar sami. Tako so na primer izdelali držalo, ki nadomešča držanje kamere ob t.i. fish-eye posnetkih, tudi tračnico. Slednje stanejo več kot tisoč evrov, pravita. »Na spletu vidiš milijon stvari, vidiš, kako so ekipe v posnetkih kaj uporabile. Dobiš inspiracijo, kako narediti,« pravita samouka. Mentorjev namreč nimajo, dva sicer obiskujeta fakulteto za multimedijo, kjer pridobita znanja, ki jih lahko uporabita tudi med delom. »Domačim pokažemo, da povejo, kaj mislijo. Oni so publika, mi pa smo v stroki, zato nam njihovo mnenje veliko pomeni.«
»Ah, ti so študentje. Računali bodo manj.«
Njihova starost za večino naročnikov ni problematična, opažajo pa, da marsikdo sodi njihovo starost – ker so mlajši, mislijo, da bodo delali na pol brezplačno. »Mislijo si, ah ti so študenti. Na nas pa je, da realno ocenimo svoje delo. Z vsakim novim dobrim projektom si jo višamo.«
Rok in Nejc pravita, da so ravno na račun dejstva, da je oprema za snemanje draga, postali še bolj kreativni. »Če bi imel celotno opremo na začetku, ne bi dolgo zdržal s fotografiranjem. Tako pa me je to gonilo naprej,« dodaja mlajši sogovornik, Nejc.
Precej ponudb in projektov pridobijo prek priporočil zadovoljnih strank in Facebooka. Družabna omrežja postajajo namreč vse pomembnejša. Tako so za prej omenjena tekmovalca šova Slovenija ima talent pripravili več krajših posnetkov, ki so hitro postali viralni, njihovi izdelki pa so prepričali tudi druge k sodelovanju. To je tudi njihov cilj, dodata.
Da, tujina!
»Ja, tujina je naš cilj,« odločno odgovorita na moje vprašanje, ali je spletna stran v angleščini postavljena z razlogom širitve. »Ne vem, zakaj bi ciljali na slovenski trg že na začetku. Če že na začetku razmišljaš o tujini, obstaja večja verjetnost, da greš. Čakamo pa na priložnost,« a v istem hipu dodata, da večletno vztrajanje na domačem trgu ne vodi nikamor. »Počasi se izteka naš čas.«
Italija in Nemčija sta jim zanimivi. Je pa vse odvisno, česa si naročnik želi. Pravita, da se tuja podjetja vse bolj odločajo za reklame, kakovostne seveda. »Bolje tudi plačajo. Ko veš, da je za projektom dobrostoječe podjetje, nam da to še večji zagon,« pravita mladeniča, ki skupaj s preostalima članoma svoje sanjsko delo uspešno kombinirata s šolo: »Dogovorimo se z učitelji, tako da nimamo težav. Če jim odkrito poveš, da ob šoli še delaš, razumejo.« Zdaj, ko se šola počasi približuje koncu in se vsi trudijo za čim boljši uspeh, pa se tudi sami spopadajo z usklajevanjem urnikov snemanj in montaž. A to ima tudi pozitivno plat: »Opažamo, da je vsak član dobil svojo vlogo v produkciji, medtem ko smo pol leta nazaj vsi delali vse.«
