Kršiteljem prepovedi dela in zaposlovanja na črno grozijo visoke globe. (vir slike: Pixabay)
Posamezniki in podjetja, ki želijo opravljati določeno dejavnost, morajo to prej vpisati v register AJPES. O tem, da bo oseba ali podjetje s to dejavnostjo pridobivala prihodke, pa je za davčne namene treba obvestiti tudi FURS.
V primeru, da pravna oseba ali samostojni podjetnik opravlja dejavnost, ki ni vpisana ali priglašena, kot to določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), gre za delo na črno.
Delo in zaposlovanje na črno vsaj posredno vplivata na vse ljudi. Takšne osebe ne prispevajo v državno blagajno, iz katere se financirajo socialne in druge storitve v javnem interesu (šolstvo, zdravstvo, porodniške odsotnosti itd.). Posledično morajo osebe, ki svojo dejavnost opravljajo zakonito, v blagajno prispevati toliko več, da se ohranjajo temelji socialne države.
Inšpekcijski nadzor nad dejavnostmi, ki jih opravljajo posamezniki, vrši FURS. Za nadzor nad registriranimi subjekti pa sta pristojna tržni inšpektorat in inšpektorat za infrastrukturo.
Če inšpektor ugotovi delo na črno, zavezancu o tem izda odločbo. Z njo kršitelju prepove nadaljnje opravljanje dela in mu hkrati tudi izreče globo.
Kaj spada pod delo na črno?
ZPDZC-1 našteva, kdaj opravljanje dela ni v skladu z zakonom in je kot tako obravnavano kot delo na črno. Za kršitve gre v primerih, ko:
- pravna oseba ali samozaposlena opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali pa nima zakonsko predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti iz ustanovitvenega akta;
- pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;
- tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v RS brez registrirane podružnice ali predpisanega dovoljenja;
- pravni subjekt s sedežem v državi članici EU ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu;
- posameznik opravlja dejavnost in pri tem ni vpisan v evidence ali nima po zakonu priglašenega dela.
Zakon prepoveduje tudi omogočanje dela na črno. Med takšne primere spadajo dejanja, s katerimi delodajalec ali posameznik omogoči opravljanje dela na črno eni ali več osebam, za katere ve, da opravljajo delo na črno.
Za primer omogočanja dela na črno gre tudi v primeru, ko delodajalec ali posameznik sklene pogodbo o opravljanju dela z drugo pravno osebo, tujim pravnim subjektom, samozaposleno osebo ali posameznikom, za katere ve, da opravljajo delo na črno.
Prepovedano je tudi zaposlovanje na črno
Poleg opravljanja in omogočanja dela na črno zakon prepoveduje tudi zaposlovanje na črno. Do takšne kršitve pride, ko podjetje izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje dejavnosti, vendar pa delodajalec:
- delo omogoči posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi ali ustrezne pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja. Isto velja za primere, ko delodajalec v času trajanja delovnega razmerja delavca iz takšnih zavarovanj odjavi;
- z upokojencem v skladu z zakonom ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela;
- omogoči delo dijaku ali študentu brez ustrezne napotnice;
- zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev;
- nezakonito zaposli državljana tretje države.
Globe v povezavi z delom na črno
Globe za kršitelje prepovedi dela na črno
V primeru, da določbe o prepovedi dela na črno krši pravna oseba, tuja pravna oseba ali samozaposlena oseba, se zagrožena globa giblje med 2.000 in 26.000 evri. Za odgovorno osebo pravne osebe, samozaposlene osebe ali tujega pravnega subjekta se globa za isti prekršek začne pri 520 in konča pri 2.600 evrih. Posameznika, ki opravlja neregistrirano dejavnost, pa bo tak prekršek stal od 1.000 do 7.000 evrov kazni.
Globe za omogočanje dela na črno
Delodajalec (ki ni posameznik) bo v primeru omogočanja dela na črno osebam, za katere ve, da opravljajo takšno delo, ali v primeru sklenitve pogodbe glede opravljanja dela z drugo pravno osebo, tujim pravnim subjektom, samozaposleno osebo ali posameznikom, za katere ve, da opravljajo delo na črno, plačal globo v višini od 2.600 do 15.600 evrov. Za isti prekršek se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, in sicer z globo v višini od 420 do 1.600 evrov. Posameznik pa bo za isti prekršek plačal od 1.000 do 5.000 evrov kazni.
Globe za kršitev prepovedi zaposlovanja na črno
Delodajalcu (ki ni posameznik) in krši prepoved zaposlovanja na črno, grozi globa v višini od 5.000 do 26.000 evrov. Odgovorna oseba delodajalca bo poleg tega plačala še dodatnih 500 do 2.500 evrov.
Prav tako bo od 500 do 2.500 evrov kazni plačal posameznik, ki mu je delodajalec omogočil delo brez sklenjene ustrezne pogodbe. Posameznika, ki bi v svojem imenu in za svoj račun zaposlil drugega posameznika, da zanj opravlja delo na črno, pa bo doletela globa v razponu od 1.000 do 5.000 evrov.
