“Posojilni sklad 4” za naložbe v razvoj in inovacije

Sredi aprila so predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in SID banke podpisali pogodbo o vzpostavitvi “Posojilnega sklada 4”, ki bo prispeval k razvojnemu preboju slovenskih podjetij.

V skladu na voljo 43 milijonov evrov

Omenjena oblika financiranja podjetij bo vzpostavljena v obliki takoimenovanega “Posojilnega sklada 4” pri SID banki v vrednosti 43 milijonov evrov. Pri tem bo SID banka vplačala 75 odstotkov sredstev, MGRT pa 25 odstotkov. S tem ukrepom želijo gospodarstvu olajšati in poceniti dolgoročno financiranje tehnološkega razvoja. SID banka bo na področju tržne vrzeli raziskav, razvoja, inovacij in naložb kredite podjetjem odobravala neposredno. Krediti iz posojilnega sklada bodo imeli nižje obrestne mere od tržnih in s tem posledično status državne pomoči ter bistveno daljše ročnosti. Naamenjeni bodo podjetjem vseh velikosti.

Spodbuda za slovenska podjetja

“Izvajanje posojilnega sklada sledi strateškim ciljem, da Slovenija najmanj 3,6 odstotka BDP nameni za naložbe v raziskave in razvoj. Tega cilja Slovenija zdaj še ne dosega. Novi sklad naslavlja tržne vrzeli na področju dostopa do ustreznega razvojnega financiranja, kot jih priznava tudi Evropska komisija. Obenem pomeni komplementarno ponudbo kreditom iz evropskih kohezijskih sredstev,” je po podpisu pogodbe pojasnil minister Zdravko Počivalšek.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in SID banka z novim skladom za razvoj gopodarstva (foto: www.mgrt.gov.si)

Predsednik uprave SID banke mag. Sibil Svilan je dodal: “Naložbe v tehnološki razvoj, raziskave in inovacije so temelj večje produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva v ostri mednarodni konkurenci tehnoloških inovacij, raziskav in razvoja četrte industrijske revolucije. Pridobivanje ustreznih virov za financiranje takih naložb pa je za slovenska podjetja pogosto težavno. SID banka bo s to obliko financiranja aktivno spodbudila vlaganja slovenskih podjetij na področjih, ki so pomembna za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in trajnostni razvoj.”

Naslednik prvega posojilnega sklada

Krediti bodo dostopni tudi podjetjem z manjšimi možnostmi zagotavljanja kreditnih zavarovanj. V kreditno presojo bodo vključeni predvsem srednjeročni in dolgoročni potencial poslovnega modela podjetja ter pričakovani denarni tokovi, tudi iz naslova pozitivnih razvojnih učinkov financiranega projekta. Tega brez sodelovanja ministrstva oziroma države pri kritju tveganj ne bi bilo mogoče izvesti na dolgoročno vzdržen način.

“Posojilni sklad 4” nastaja kot naslednik prvega in uspešnega “Posojilnega sklada 1”. Ta je bil ustanovljen leta 2011 v okviru ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov 2011-2013. Ukrep se je iztekel konec leta 2016. Prvi posojilni sklad je v takratnih zaostrenih makro-finančnih razmerah omogočil 28 posojil velikim podjetjem in MSP-jem v obsegu okoli 120 milijonov evrov. Omogočil je kar 46 tehnoloških inovacij, šest ne-tehnoloških inovacij, pet blagovnih znamk, enajst modelov in 29 patentov. Leta 2016 so omenjena podjetja ustvarila 35.282 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, 4,163 milijarde evrov izvoza ter zaposlovala 33.116 ljudi.