Drugi sveženj protikorona zakonodaje že na poti

Prvi del protikorona zakonodaje namenjene ublažitvi posledic epidemije je bil deležen precej kritik na račun njegovih pomanjkljivosti in nejasnosti. Zakon sprejet v izredno kratkem času pušča odprtih precej vprašanj v zvezi z njegovim izvajanjem v praksi, manjka pa tudi dodatna opredelitev določenih ukrepov.

S popravki dosedanje zakonodaje bo vlada skušala poskrbeti za nedoslednosti, ob tem pa bo v določeni meri tudi razširila krog upravičencev do pomoči. Predlog drugega protikorona zakona bo v osnovi namenjen predvsem zagotavljanju likvidnosti gospodarstva in naj bi podjetjem omogočil oživitev njihove investicijske aktivnosti ter posledično ohranitev delovnih mest. Po sprejemu predloga bo o njem po nujnem postopku odločal državni zbor, ki bo glasoval predvidoma 28. aprila.

Najpomembnejše predloge sprememb navajamo v nadaljevanju, ob tem pa velja opozoriti, da so do dokončnega sprejetja novele možne še dodatne spremembe in popravki.

Izenačenje pogojev upravičenost do pomoči za podjetja in samozaposlene

Po predlogu naj bi bili po novem pogoji za upravičenost do pomoči – subvencioniranja nadomestil plač za delavce, ki čakajo na delo in do mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene izenačeni. Do pomoči naj bi bili torej upravičeni subjekti, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 upadli za več kot 20% glede na leto 2019.

Če gre za poslovne subjekte, ki niso poslovali v celotnem letu 2019, oziroma v letu 2020, bodo do pomoči upravičeni tisti, katerih povprečni mesečni prihodki bodo v letu 2020 upadli za več kot 20% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če subjekti v letu 2019 niso poslovali, bodo do pomoči upravičeni tisti, katerim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 upadli za več kot 20% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020, do 12. marca 2020.

Kako bo z morebitnimi vračili pomoči po prihodnjem poslovanju? Glede na predlog, naj bi delodajalci in samozaposleni pomoč skupaj s prispevki morali vrniti le v primeru, ko bi se jim prihodki zmanjšali za manj kot petino v navedenih obdobjih. Zamudnih obresti v takem primeru več ne bo potrebno plačati.

Krog upravičencev do pomoči se širi

Predlog k upravičencem do pomoči dodaja delodajalce iz bančnih ali zavarovalniških dejavnosti skupine K po SKD, ki so bili do sedaj iz ukrepov izvzeti. Prav tako bi bili tudi slednji po novem upravičeni do kriznega dodatka in oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Do pomoči naj bi bili po novem upravičeni tudi poslovodje enoosebnih d.o.o., zadrug in zavodov ter tisti, ki so jim priznane pravice iz starševskega varstva in družinski pomočniki. Tudi za slednje bi veljala oprostitev plačila prispevkov.

Eden od predlogov je tudi jasna določitev, da delavec za dneve ko ne dela (dopust, bolniška, začasno čakanje na delo) kriznega dodatka ne dobi. Če pa bi delavec na praznik ali dela prost dan delal, pa bi mu za ta dan krizni dodatek bil priznan.

Solidarnostni dodatek naj bi poleg rednih študentov lahko po novem pridobili tudi izredni študenti, izplačilo za vse pa bi se premaknilo na 1. junij. Do dodatka pa sicer več ne bi bili upravičeni redni študenti, ki so bili 13. marca v rednem delovnem razmerju, samozaposleni, družbeniki, kmetje ali so bili zavarovani na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje.

Izplačilo dobička in nagrad

Izplačevanje nagrad naj bi bilo po novem prepovedano samo poslovodstvu, ne pa tudi zaposlenim. Dodatno bi omejitev veljala za odkupe lastnih deležev in delnic družb, zaradi večkratnega nagrajevanja poslovodstva ali izplačevanja dobička. Do izplačevanja nagrad in dobička pri tem ne bi smelo priti letos (za leto 2019) in za leto 2020.

Prepoved sicer ne bi več veljala za subvencioniranje plač zaposlenim, ki ne delajo zaradi višje sile in za oprostitev prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tiste ki delajo in za izplačilo kriznega dodatka.

V primeru, da bi subjekt moral pomoč vračati, pa bi bilo potrebno poravnati še zamudne obresti – odločbo o vračilu bi izdal FURS po obvestilu o neizpolnjevanju pogojev.

Odlogi plačil anuitet posojil

12 mesečni odlog anuitet posojil in drugih obveznosti bi po novem prišel v poštev tudi za dolžnike, ki so pogodbe sklenili na podlagi zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah. Posamezne obveznosti do razglasitve epidemije sicer še ne bi smele zapasti v plačilo.

Odlog bi veljal tudi za kreditne pogodbe, ki jih sklepajo javni skladi.

Sezonsko delo v kmetijstvu

Po novem bi bilo mogoče, da bi zavod za zaposlovanje brezposelne napotil na sezonsko delo v kmetijstvu. To delo pa bi imeli možnost opravljati tudi zaposleni na čakanju na delo, s predhodnim pisnim soglasjem delodajalca. Kako bo v tem primeru z davčnim vidikom plačila, predlog ne razjasnjuje.