Bon lahko koristi vsaka oseba s stalnim bivališčem v Sloveniji, na dan 13.3.2020. (Vir slike: Pixabay)
Turistični boni kot eden od ukrepov protikorona zakonodaje ciljajo predvsem na oživitev in ponovni zagon slovenskega turizma, kot ene bolj prizadetih gospodarskih panog. Upravičenec bona v višini 200 evrov je oseba s stalnim bivališčem v Sloveniji na dan 13. marca letošnjega leta, ki je polnoletna, oziroma bo v letu 2020 dopolnila 18 let. Mladoletne osebe, rojene po letu 2002 pa so upravičene do bonov v višini 50 evrov. Bone je mogoče koristiti od 19. junija, pa vse do 31. decembra letošnjega leta.
Kje je mogoče koristiti bon?
Bon upravičenec lahko izkoristi pri slovenskih ponudnikih storitev na področju turizma, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. Ponudniki turističnih storitev bonov niso dolžni sprejemati, zato je priporočljivo, da upravičenec to preveri predhodno že pri sami rezervaciji.
Ponudnik, pri katerem je mogoče koristiti bone mora biti na dan 13. marca 2020 vpisan v Poslovni register Slovenije, njegov turistični obrat pa mora biti ravno tako 13. marca 2020 vpisan v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi AJPES. Ponudnik mora opravljati eno od naslednjih dejavnosti po SKD:
- 100 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov,
- 201 – Počitniški domovi in letovišča,
- 202 – Turistične kmetije s sobami,
- 203 – Oddajanje zasebnih sob gostom,
- 204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča,
- 209 – Druge nastanitve za krajši čas,
- 300 – Dejavnost avtokampov, taborov.
Če je bil ponudnik v Poslovni register na dan 13. marca vpisan, a se je pozneje izbrisal, tak izbris na možnost koriščenja bona pri njem ne vpliva, če je na dan unovčenja bona ponovno vpisan v register.
Velja poudariti, da bona ni mogoče unovčiti pri posrednikih, kot so npr. turistične agencije, spletni portali (npr. Booking, Airbnb), temveč le neposredno pri ponudniku, kjer bo storitev nastanitve dejansko opravljena.
Predlogi sprememb Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19
S predlogom je predvidena odprava presečnega datuma 13.3.2020, kar pomeni, da bi se unovčitev bona omogočila pri vseh ponudnikih storitev, ki izpolnjujejo navedene pogoje (vpis v Poslovni register RS, vpis v register nastanitvenih obratov in opravljanje predvidenih dejavnosti po SKD) kadarkoli v letu 2020 in ne le na 13. marca.
Predlog, ki ga je vlada potrdila 28.6.2020 mora preden stopi v veljavo sicer prestati še obravnavo v Državnem zboru in naj bi bil predvidoma sprejet do 15.7.2020.
Za ponudnike ki bodo po novem izpolnjevali pogoje za unovčitev bona bo veljalo, da bo bon za storitve mogoče unovčiti od dneva veljavnosti zakona naprej.
V kakšni obliki bo izdan bon?
Upravičenci bona v fizični obliki ne bodo prejeli, saj je slednji evidentiran zgolj kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu eDavki. Dostop do portala imajo vsi ponudniki storitev, vse v zvezi z unovčitvijo bona pa upravičenci uredijo neposredno pri ponudniku storitve.
Za kakšne storitve je mogoče koristiti bon?
Bon upravičenec lahko koristi za nastanitev ali nastanitev z zajtrkom. To pomeni, da je potrebno dodatne storitve, kot npr. večerjo, parkiranje in turistično takso poravnati z drugimi plačilnimi sredstvi. Če bi upravičenec rezerviral nastanitev s polpenzionom, se bon ravno tako lahko koristi le za nočitev z zajtrkom. V tem primeru mora biti ob morebitnem nadzoru ponudnik storitve sposoben pojasniti vrednost nočitve z zajtrkom in doplačila do cene paketa s polpenzionom.
V primeru, da želi upravičenec bon koristiti pri ponudniku nastanitev v kampu, lahko bon koristi za stroške nočitve, parcele, elektrike in vode. Stroške ostalih storitev in turistično takso, pa se poravna z drugimi plačilnimi sredstvi.
Kako se bon unovči?
Upravičenec je dolžan že ob prijavi ponudnika seznaniti s tem, da namerava za opravljeno storitev koristiti bon. Bon se unovči tako, da upravičenec ponudniku posreduje svoje podatke skupaj z zneskom unovčenega bona, ta pa podatke vnese v sistem eDavki. Koriščenje bona nato upravičenec potrdi še s predložitvijo kopije identifikacijskega dokumenta in s podpisom predpisanega obrazca “Potrditev unovčitve bona”, ki ga prejme pri ponudniku na recepciji. Če bone za storitev koristi družina, vsi člani koriščenje bona potrdijo na enem obrazcu.
Bon bo nato dejansko koriščen, ko bo ponudnik storitve izdal račun za opravljeno storitev, torej na dan odhoda. Račun bo pri tem zajemal celotno storitev, del za katerega se koristi bon in preostanek, ki se doplača.
FURS ponudniku storitve vrednost unovčenega bona izplača na njegov bančni račun, vpisan v davčni register, po potrditvi unovčitve bona s strani upravičenca. Za bone unovčene od 1. do 15. dne v mesecu bo plačilo izvršeno do zadnjega dne v mesecu, za bone unovčene v drugi polovici meseca pa bo znesek nakazan do 15. dne v naslednjem mesecu.
V primeru motenj informacijskega sistema FURS (npr. ni internetne povezave), bo povračilo vrednosti bona izplačano s strani FURSa neposredno upravičencu, če bo ta ponudniku iz tega razloga poravnal celotni znesek storitve. Ponudnik bo v tem primeru izdal “Potrdilo o unovčitvi bona z izplačilom upravičencu”, v roku treh dni pa bo moral v sistem vnesti podatke za povračilo sredstev upravičencu.
Kako bon koristi mladoletna oseba?
Za mladoletnika bon unovčijo njegovi starši, oziroma zakoniti zastopniki ali druga oseba, h kateri je mladoletnik z odločbo pristojnega organa zaupan v varstvo in vzgojo ter zanj dejansko skrbi (npr. rejnik). Pisno potrditev upravičenosti do unovčenja bona taka oseba opravi na predpisanem obrazcu “Potrditev unovčitve bona” tako da ga izpolne, podpiše in zraven predloži kopijo identifikacijskega dokumenta mladoletnika.
V primeru, da otrok letuje s tretjo osebo, npr. starimi starši, športnim klubom, itd., zanj bon unovči oseba, za katero otrokov skrbnik podpiše predpisan obrazec “Izjava zakonitega zastopnika oziroma skrbnika za unovčitev bona upravičenca po tretji osebi”.
Ali je bon prenosljiv?
Bon je prenosljiv med naslednjimi osebami:
– sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki),
– zakonci, zunajzakonskimi partnerji,
– partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi (zveza dveh istospolnih partnerjev),
– otroci in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši.
Pridobitelj prenešenega bona mora izpolnjevati pogoj stalnega bivališča v Sloveniji na dan 13. marca letošnjega leta.
Za prenosljivost bona mora upravičenec (prenosnik) podpisati “Izjavo upravičenca o prenosu bona”, ki jo pridobitelj ob koriščenju bona predloži ponudniku storitve. Če izjavo prenaša mladoletnik, izjavo podpiše njegov zakoniti zastopnik, oziroma skrbnik.
Ali je bon deljiv?
Bon, ki ga prejme upravičenec (lastni bon) je mogoče unovčiti v večkratnih zneskih. Preneseni bon pa je mogoče prenesti le enkrat, kar pomeni, da ga pridobitelj ne more prenašati naprej. Prenešeni bon je mogoče prenesti le v celotni vrednosti bona, pridobitelj pa ga lahko unovči le naenkrat. V primeru, da koristnik pri prenešenem bonu ne porabi vseh sredstev prenesenega bona, preostanek prenesenega bona zapade.
Ali boni vplivajo na dohodnino ali pravice iz javnih sredstev?
Od bona se glede na Zakon o dohodnini ne plača dohodnina. Bon se ravno tako ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kot so npr. otroški dodatek in socialna pomoč.
Ali se bon deduje?
Po trenutni zakonodaji se bon ne deduje. Če bona upravičenec pred smrtjo ni prenesel na drugo osebo, ga ni mogoče unovčiti. Če pa je bon pred smrtjo prenesel na drugo osebo, ta lahko bon unovči.
Ali lahko ponudnik v primeru odpovedi rezervacije v zadnjem trenutku sam unovči bon?
Ne, ponudnik storitve sam bona ne sme unovčiti. Pogoj za unovčitev bona je opravljena storitev, ki jo dopolnjuje s strani upravičenca izpolnjena predpidana priloga. Če je oseba rezervacijo odpovedala, mora ponudnik rezervacijo bona stornirati.
Ali se plačilo računa z bonom šteje za gotovinsko plačilo, ki mora biti davčno potrjeno?
Da, pri plačilu z bonom gre za plačilo z gotovino (način plačila, ki ni neposredno nakazilo na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev), zato je tak račun predmet davčnega potrjevanja po ZDavPr, ne glede na to ali je račun z bonom plačan v celoti ali le delno.
Davčnim zavezancem je brezplačno na voljo tudi aplikacija MiniBlagajna. V primeru, da zavezanec želi račun izdati iz vezane knjige računov pa je podatke iz takega računa potrebno posredovati v davčno potrjevanje, ravno tako v aplikaciji MiniBlagajna, najkasneje do 10. dne v mesecu, ki sledi mesecu izdaje računa. Zavezanec mora pre dzačetkom izdajanja računov svojo vezano knjigo računov potrditi na portalu eDavki.
Kako se vpiše številka računa v sistem eDavki v postopku unovčevanja bona?
V delu programa eDavkov, ki je namenjen unovčevanju bonov so vnosna polja za vnos podatkov o izdanem računu narejena po logiki strukture davčno potrjenih računov:
- polje je oznaka poslovnega prostora
- polje je oznaka elektronske naprave
- polje je številka računa
Na izdanem računu, ki je davčno potrjen bo navedena tridelna številka računa, npr. TRGOVINA1-BLAG1-115. V prvo polje se torej vnese TRGOVINA1, v drugo BLAG1, v tretje pa 115.
V primeru da bo račun izdan po vezani knjigi računov, bo potrebno v prvi dve polji vpisati 0, v zadnje polje pa zaporedno številko iz vezane knjige računov, brez vodilnih ničel in posebnih znakov.
Ali je na računu potrebno navesti tudi način plačila z boni?
Po zakonodaji, ki ureja DDV način plačila ni določen kot obvezni podatek na računu in ga ni ptorebno navesti, lahko pa se ga navede.
VIRI: FURS
