Slovenija: vse manj je podjetnikov iz nuje

V Sloveniji se je indeks TEA, ki meri delež odraslih, ki ustanavljajo podjetje ali pa ga že imajo, ni pa starejše od treh let in pol, znižal. Zgodnja podjetniška aktivnost slovenskega odraslega prebivalstva je tako v lanskem letu znašala slabih šest odstotkov, s čimer se je Slovenija uvrstila na 53. mesto izmed 60 držav. Najvišje se je uvrstila Latvija s 14,1 odstotki zgodnje podjetniško aktivnega odraslega prebivalstva, najnižje pa Bolgarija s 3,5 odstotki.

Vse manj podjetništva iz nule, ki je nekonkurenčno

Zmanjšal pa se je tudi odstotek podjetnikov iz nuje, ustalil se je na nivoju iz leta 2013. Takrat je med vsemi nastajajočimi podjetji v povprečju le vsako tretje podjetje nastalo zaradi ustvarjanja dohodka za preživetje lastnikov oziroma solatnikov. Gre za dobro novico, poudarjajo pri Inštitutu za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, ki je nosilec slovenskega dela raziskave, saj so podjetniki iz nuje v povprečju manj razvojno naravnani, manj zaposlujejo in so manj konkurenčni.

Tudi država lahko pomaga

Povečalo pa se je zaznavanje poslovnih priložnosti, kar bi lahko privedlo do povečanja udeležbe v podjetništvu, so prepričani, a le, dodajajo, če bo država razumela, »da je kakovostno podjetništvo ključnega pomena za okrevanje gospodarstva in bo izboljšala podjetniški ekosistem, še zlasti davčno politiko in birokratske ovire«.

Izboljšanje sicer ni pomenilo dovolj velike spremembe, da bi si Slovenija lahko bistveno izboljšala uvrstitev v svetovnem merilu – pristala je na 57. mestu izmed 60 držav. Nižje sta se od evropskih držav uvrstili le še Bolgarija s slabimi 16 odstotki in Grčija s 14 odstotki. Najvišji delež zaznavanja poslovnih priložnosti so zabeležili v skandinavskih državah, Švedski in Norveški.

Podjetniki v Sloveniji spoštovani, povsem drugače je pri južnih sosedih

Spodbudno pa je tudi dejstvo, da so v slovenski družbi uspešni podjetniki spoštovani. Tako je prepričanih sedem od desetih vprašanih, kar Slovenijo uvršča visoko – na sedmo mesto. Visoka uvrstitev pomeni, da ljudje cenijo napor in inovativnost posameznikov, ki uspejo zgraditi uspešno podjetje. Največ spoštovanja do podjetnikov imajo v Evropi na Finskem (85 odstotkov), v svetovnem merilu pa v Izraelu (86 odstotkov), medtem ko je povsem drugače pri naših južnih sosedih, kjer tako menijo zgolj štirje od desetih (Hrvaška se je uvrstila na zadnje mesto lestvice).

Eden od desetih bi v naslednjih treh letih ustanovil podjetje

Število Slovencev, ki je v lanskem letu razmišljajo o podjetniški poti, da bi v naslednjih treh letih ustanovili podjetje, je bilo manj kot leto prej. Našteli so zgolj desetino. Slovenija se je uvrstila na 17. mesto med evropskimi državami, v svetovnem merilu pa na 51. mesto (sodelovalo je 60 držav). Najbolj aktivni so (oziroma bodo) v Senegalu, Bocvani in Burkini Faso, a gre, opozarjajo, večinoma za podjetništvo iz nuje. »Tako se kaže paradoks, da ljudje v Sloveniji menijo, da imajo znanje in sposobnosti za podjetništvo in se primerjalno z drugimi državami tudi manj bojijo neuspeha, a vendarle ne gredo v podjetništvo,« so zapisali.