So moteči dejavniki lahko priložnost za povečanje produktivnosti (Vir slike: Startup Stockphotos)?
Povprečnemu zaposlenemu, recimo mu Marko, vsak delovni dan postreže s posebnim izzivom: namesto da bi delal tisto, kar mu je bilo naročeno, se mora spopasti tudi s povsem nepotrebnimi in nepomembni nalogami. Te predstavljajo, ugotavljajo študije, kar 28 odstotkov njegovega delovnega časa. Povedano drugače: vsak dan zavrže tudi od dve do tri ure dragocenega časa. Se vam izgubljene ure ne slišijo veliko? Američani so uro pretvorili v denar: izgubljena in neproduktivna ura naj bi letno pomenila kar 10.375 dolarjev.
Tihi ubijalec: elektronska pošta
Če bi Marka vprašali, kje izgubi največ časa, bi vam naštel naslednje: sestanki, notranja politika podjetja in pogovori s sodelavci. Eden od štirih zaposlenih se pritožuje, da preveč časa zapravijo na sestankih, da se na njih več pogovarjajo o delu kot pa da bi kaj delali. Polovica zaposlenih meni tudi, da notranja politika podjetja negativno vpliva na njihovo produktivnost, štirje od desetih pa so prepričani, da bi naredili veliko več, če njihovi sodelavci ne bi nenehno klepetali. Ubijalci produktivnosti so tudi elektronska sporočila. Zaposleni v svoje elektronske predale pogledujejo vsako uro kar 30-krat, morda celo 40-krat, pogledujejo pa tudi na spletne strani, ki niso vezane na njihovo delo.
Elektronska sporočila po eni strani zaposlene spodbujajo k večopravilnosti. Zaposleni mora vsakič prekiniti delo, ki ga je do trenutka prejema sporočila opravljal, prebrati sporočilo in se odzvati nanj. Lanska raziskava, objavljena v Journal of Occupational Health Psychology, je takšno delo označila kot izjemno stresno. Tisti, ki želijo čim hitreje odgovoriti na sporočilo, so tarnali o slabem spancu in večjemu številu bolniških odsotnosti. Zato se svetuje pogled v elektronski predal na vsake toliko, ko se v njem že najde kup sporočil.
Ali telefoni uničujejo produktivnost?
Poglejmo še na drugo stran – stran delodajalca. Telefoni so največje zlo delodajalcev, po raziskavi CareerBuilder. Tako je prepričana več kot polovica delodajalcev. Prepričani so, da njihovi delavci telefone uporabljajo za klepet s prijatelji in pregledovanje družabnih omrežjih, a delavci povedo povsem drugačno zgodbo. Med 3.031 zaposlenimi, ki so odgovarjali na vprašanja ankete CareerBuilder, se je našlo zgolj 10 odstotkov takšnih, ki menijo, da jim telefoni uničujejo produktivnost. Uporaba telefonov naj bi bila v večji meri vezana na delo, tako pravita dve tretjini zaposlenih. Nekateri si na telefone zapišejo naloge, ki jih morajo postoriti, drugi dodajo opomnike in podobno.
Povezani sodelavci bodo prinesli boljše ideje
Še en trn v peti delodajalcev so klepetavi sodelavci, ki so po njihovem mnenju klasičen primer motenj na delovnem mestu. Čeprav si izmenjajo nekaj mnenj o prejšnjem večeru, seriji, ki so jo vsi gledali, ali pa tekmi, ki je bila vse do konca napeta, to ne pomeni, da niso produktivni. Ko delo postane del celote oddelka, zaposleni navežejo osebne stike med seboj. Tisti, ki imajo kakovostne odnose, so bolj povezani in lažje delajo s sodelavci, so že dokazale raziskave. Pa tudi bolj srečni so.
Zato, delodajalci, pozor: ustvarite delovno ozračje, ki bo primerno za povezovanje s sodelavci, dovolite jim, da klepetajo. Srečni delavci bodo tisti, ki bodo prinesli nove ideje, si pomagali med seboj in se zrelo obnašali.
