Ura je tri. Pred tabo je ponudba, ki jo želiš poslati še danes, vendar isto poved bereš tretjič. Odpraviš se po kavo, vmes vzameš nekaj sladkega in upaš, da bo delo potem lažje steklo.

Pri podjetniškem delu hitro opaziš, da prosta ura na koledarju še ne pomeni ure zbranega dela. Včasih v njej opraviš ogromno, drugič se zatakne že pri preprostem odgovoru na sporočilo. Ko obveznosti ostajajo, te verjetno bolj kot popoln jedilnik zanima, kako se bolje počutiti in dokončati delo.

Prehrana ima lahko pri tem svojo vlogo. Toda nasvet »jej bolj zdravo« ti v takšnem trenutku pove bolj malo. Koristneje je ugotoviti, kaj te običajno zmoti, kaj se zgodi pred tem in katero spremembo lahko preizkusiš brez dodatnega zapletanja dneva.

Kaj pravzaprav pomeni, da ti zmanjkuje energije?

Zaspanost, lakoto, neprijetno polnost in potrebo po odmoru pogosto opišemo z istimi besedami: »Čisto brez energije sem.« Tudi odziv je velikokrat enak: kava, nekaj za pod zob ali oboje.

Vendar te izkušnje niso povsem enake. Če te po obilnem kosilu neprijetno tišči, še en prigrizek verjetno ni prva stvar, ki jo želiš preizkusiti. Če se lakota oglaša že med sestankom, pa je smiselno poskrbeti za obrok.

Tudi ura ima svojo vlogo. Popoldanski padec budnosti se lahko pojavi celo brez kosila. Zato zaspanost ob treh sama po sebi še ne dokazuje, da je težava v hrani. Pomembni so tudi spanec in dnevni biološki ritem.

Ko naslednjič avtomatično posežeš po nečem za »več energije«, se za trenutek ustavi: kaj trenutno najbolj občutiš? Lakoto, zaspanost, polnost ali predvsem potrebo, da se za nekaj minut odmakneš od dela?

Če se težava ponavlja po obrokih, ti lahko pri pregledu prehrane pomagajo aplikacije, kot je Kibora. Obrok dodaš hitro in enostavno, s fotografijo ali kratkim opisom, zato beleženje vzame malo časa. Če si posebej pripišeš še, kako se počutiš po jedi, lahko pozneje primerjaš dneve in opaziš, kaj se ponavlja.

Ko po kosilu težko nadaljuješ delo

Kosilo je včasih prvi trenutek dneva, ko se ustaviš. Naročiš običajno porcijo, poješ vse in se vrneš za računalnik. Nato pride občutek, da bi se najraje za nekaj časa ulegel.

Če se neprijetna polnost in zaspanost ponavljata predvsem po obilnih obrokih, je velikost kosila ena od stvari, ki jih je vredno preveriti. Obilen obrok lahko pri nekaterih ljudeh oteži ohranjanje pozornosti. To ne pomeni, da manjše kosilo vsakomur zagotovi boljše delo, lahko pa je izhodišče za preprost preizkus.

Pri naslednjem podobnem kosilu poskusi z nekoliko manjšo začetno porcijo. Če okoliščine omogočajo varno shranjevanje, preostanek prihraniš za pozneje. Skupne količine hrane čez dan ti zato ni treba zmanjševati.

Nato preveriš tri stvari: ali je manj neprijetne polnosti, ali se zaspanost spremeni in ali te kmalu spet zmoti lakota. Slednje je prav tako pomembno, saj mora kosilo ustrezati tvojim potrebam.

Če razlike ni, se ni treba siliti v manjše porcije. Morda obrok ni glavni dejavnik. Tudi ugotovitev, da neka prilagoditev zate nima opazne koristi, ti lahko prihrani nepotrebno kompliciranje.

Ko hrano izbere navada

Včasih se želja po hrani pojavi, ko zadiši iz kuhinje. Drugič ob določeni uri, ob kavi ali takoj, ko začneš zahtevno nalogo. V takšnih trenutkih na odločitev poleg lakote vplivajo tudi okoliščine.

Naučeni sprožilci, povezani s hrano, lahko spodbudijo njeno iskanje tudi takrat, ko smo že siti. To ne pomeni, da je lakota izmišljena. Pomeni pa, da je zanimivo opazovati tudi okolje in opravila, ki jih povezujemo s prehranjevanjem.

Predstavljaj si odprto vrečko prigrizkov ob računalniku. Med klicem nekajkrat sežeš vanjo, ne da bi temu namenil posebno pozornost. Ali pa ob vsaki kavi vzameš piškot, ker sta postala enoten ritual.

Tu lahko preizkusiš zelo majhno spremembo: hrano odmakneš z delovne mize in si jo postrežeš, ko se zanjo odločiš. Ostane dostopna, vendar ni ves čas neposredno pod roko.

Opazuj, ali se kaj spremeni. Si prigrizka še vedno želiš? Si pravzaprav lačen in bi ti bolj ustrezal obrok? Ali ugotoviš, da ti je najbolj manjkal kratek odmor?

Namen takšnega preverjanja je razumeti svojo rutino. Hrana je lahko tudi užitek in druženje. Vsakega piškota ni treba analizirati, ponavljajoča se navada, ki ti ne ustreza, pa je lahko dobro mesto za majhen poseg.

Ko dan podaljšuješ s kavo

Kava pred naslednjim sestankom je priročna rešitev. Kofein poveča budnost in zmanjša zaspanost, zato je razumljivo, da po njem posežemo ravno takrat, ko nas čaka še veliko dela.

Težava se lahko pokaže pozneje. Kofein pri nekaterih ljudeh vpliva tudi na trajanje in kakovost spanja, zlasti ob uživanju blizu odhoda v posteljo. Odziv je odvisen od količine, časa in posameznikove občutljivosti.

Če se težave s spanjem ponavljajo, poglej tudi zadnjo kofeinsko pijačo v dnevu. Morda je postala avtomatičen spremljevalec poznega klica, čeprav od nje ne pričakuješ več veliko.

Preprost preizkus je, da jo nekajkrat zamenjaš z brezkofeinsko različico. Odmor in ritual ostaneta, spremeni se kofein. Nato opazuješ, kako poteka uspavanje in kako se počutiš naslednje jutro.

Ni ene ure, po kateri bi morali vsi nehati piti kavo. Prav tako ena boljša noč še ne pojasni vsega. Lahko pa začneš opažati, ali ti določena navada ustreza tudi takrat, ko upoštevaš naslednji dan.

Izberi eno stvar, ki jo lahko ponoviš

Najmanj uporaben zaključek tega članka bi bil, da moraš zdaj hkrati spremeniti kosilo, prigrizke, kavo in spanec.

Izberi situacijo, v kateri se najbolj prepoznaš, in eno prilagoditev. Pri kosilu je to lahko velikost začetne porcije. Med delom postavitev prigrizkov. Pri večerni rutini zadnja kofeinska pijača.

Ob nekaj podobnih priložnostih preveri, kaj se zgodi. Zadostuje kratek zapis: kaj je bilo drugače in kako se počutiš pozneje. Pri primerjavi obrokov ti lahko pomaga pregled zgodovine v Kibori, okoliščine pa poznaš sam. Posebej slabo prespano noč ali neobičajno naporen dan upoštevaj, preden vse pripišeš kosilu.

To je preprosto samoopazovanje, ne dokazovanje vzroka. Če prilagoditev pomaga in jo zlahka ponoviš, jo ohrani. Če koristi ni ali ustvari novo težavo, jo ponovno premisli. Ob vztrajni ali izraziti utrujenosti pa je smiseln pogovor z zdravnikom.

Za začetek pomisli na trenutek, ko ti delovnik najpogosteje obstane. Kaj lahko naslednjič narediš malenkost drugače? Odgovor, ki ga lahko dejansko uporabiš jutri, je vrednejši od popolnega načrta, za katerega nikoli ne najdeš časa.