Evropska komisija je predstavila predloge za posodobitev avtorskega prava, ki bodo poskrbeli za večjo kulturno raznolikost, večjo količino spletnih vsebin in jasnejša pravila za vse udeležence na spletu. Cilj EK je, da bi bili novinarji, založniki in avtorji pošteno plačani za svoje delo, ne glede na to, kje ga opravljajo, ali je prisotno na spletu, ter ali je komercialno dostopno.
Digitalne tehnologije se v zadnjih letih močno razvijajo in spreminjajo način nastajanja, distribuiranja in dostopanja do spletnih vsebin; filmov, glasbe, novic in drugih publikacij. Spletne storitve in platforme kot so YouTube, Spotify in Netflix, ki omogočajo predvajanje glasbe in video vsebin, so v zadnjih letih postale izredno priljubljene. Takšno digitalno okolje favorizira močne akterje in ustvarjalce na trgu, predvsem znane ameriške zvezdnike, ki jih zaradi močne domače baze in razvite zabavne industrije ne ganejo kršitve avtorskih pravic. V sklopu Strategije za enotni digitalni trg, je EK zato sprejela predloge, ki bodo pomagali evropskim umetnikom in zato pripomogli k večji kulturni raznolikosti v Evropi. Med ukrepe spadajo naslednji predlogi:
- boljše izbire in dostop do vsebin na spletu in prek meja,
- izboljšana pravila o avtorskih pravicah, sploh na področju izobraževanja, raziskav, kulturne dediščine in vključevanja invalidov,
- pravičnejši in trajnostnejši trg za umetnike, umetniške panoge in medije.
Omenjeni predlogi dopolnjujejo predlagano Uredbo o prenosljivosti zakonitih vsebin iz leta 2015, ter Direktivo o audiovizualnih medijskih storitvah iz maja 2016. EK napoveduje, da bo vseh 16 predstavljenih vsebin uresničila do konca letošnjega leta.
V sklopu konference Stanje v Uniji leta 2016, je EK predstavila še en paket predlogov, ki so usmerjena k prenovitvi pravil, ki se nanašajo na telekomunikacije. Panoga, ki je močno regulirana s strani EU in posameznih držav članic, bo podvržena obveznim spremembam, ki bodo izboljšale internetno povezljivost EU. Spremembe, ki jih lahko kratkoročno pričakujemo so vezane na vsesplošno pokritost s 5G signalom, sploh v vseh urbanih območjih, na večjih avtocestnih vpadnicah in železniških poteh. Konkretni cilji, ki si jih je EK zadala do leta 2025 so:
- Vsi glavni spodbujevalci družbeno-ekonomskega razvoja, kot so šole, univerze, raziskovalna središča, prometna vozlišča, vsi ponudniki javnih storitev (na primer bolnišnice in javne uprave) in podjetja, ki slonijo na digitalnih tehnologijah, bi morala imeti dostop do zelo zmogljive – gigabitne – povezljivosti (ki uporabnikom omogoča prenos/nalaganje podatkov s hitrostjo enega gigabita na sekundo).
- Vsa evropska gospodinjstva, tako v mestih kot na podeželju, bi morala imeti dostop do povezljivosti, ki omogoča hitrost prenosa vsaj 100 Mbps in ki jo je mogoče nadgraditi na Gbps.
- Vsa urbana območja ter pomembnejše ceste in železnice bi morale biti neprekinjeno pokrite s 5G, tj. peto generacijo brezžičnih komunikacijskih sistemov. Kot vmesni cilj bi moralo biti omrežje 5G komercialno na voljo v vsaj enem večjem mestu v vsaki državi članici EU do leta 2020.
Vir:
- Evropska komisija – sporočilo za medije: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-16-3010_sl.htm in http://europa.eu/rapid/press-release_IP-16-3008_sl.htm z dne 15. september 2016
