Bo imela nova Vlada dovolj posluha za slovenske podjetnike? (foto: Pixabay.com)
Vlada Republike Slovenije je pod vodstvom dr. Mira Cerarja marca 2018 sprejela Akcijski načrt “Slovenija – dežela zagonskih podjetij (start upov)” in nakazala, da resno razmišlja o vzpostavitvi kakovostnega podjetniškega okolja. Po junijskih državnozborskih volitvah so se karte na slovenski politični sceni premešale in zagotovo bodo z novo vlado v veljavo stopile določene spremembe.
Na spletni strani Vlade RS lahko najdemo podatek, da se je v letu 2017 BDP povečal za 5,0 odstotkov, izvoz za 10,6 odstotkov, povečale so se tudi investicije v gradnje, stroje in opremo, a je prostora za nadaljnji razvoj zagotovo še več kot dovolj.
Medtem ko si nekateri podjetniki zgolj želijo, da bi politika uresničila napovedi iz omenjenega Akcijskega načrta, je Nejc Apšner iz uspešnega podjetja Achilles d.o.o. v pogovoru za portal Mladi podjetnik predstavil rešitve, ki bi po njegovem mnenju pripomogle k dodatnemu razvoju in lažjemu poslovanju podjetij.
Kako debirokratizirati državo?
“Vlada mora več energije vložiti v preprosto online poslovanje. S takšnim pristopom bi sprostila veliko nepotrebnih delovnih ur javnega sektorja, ki bi jih lahko koristneje uporabili za individualni pristop države do podjetij. S takšnim pristopom bi dobila direktni dostop do dogajanja v podjetjih in na podlagi hitrega pretoka informacij hitreje prilagajala zakonodajo ter postopke novim panogam in delovnim mestom.”
Nejc Apšner – Achilles
Na kakšen način nagraditi uspešna podjetja?
“Subvencije v času konjunkture niso potrebne. Seveda so izjema subvencije s strani Evropske unije, ki jih moramo porabiti, saj v nasprotnem primeru propadejo. Denar bi bilo bolj smiselno nalagati za “slabe čase”, ko bo gospodarstvo potrebovalo spodbude. S tem bi se izognili javnem zadolževanju. Namesto subvencij naj se uvede nagrajevanje podjetij, ki pridno plačujejo svoje davke, delavcem zagotavljajo visoke plače in kvalitetna delovna mesta. To bi lahko storili v obliki zmanjšanega plačila davščin.”
Kako znižati dohodnino in obdavčitev plač?
“V kolikor želimo visokotehnološka delovna mesta, sta dohodnina in obdavčitev plač v Sloveniji enostavno previsoki. Celotna obdavčitev (bruto I. in bruto II.) ni sporna, potrebno je samo zmanjšati dajatve državi. V tem primeru bi delavcem ostalo več, obenem pa bi delodajalec ostal konkurenčen. Zaposlenim je potrebno omogočiti višje plače!”
Kako naj Vlada podjetja spodbudi k razvoju?
“Predlagam povečanje davka na izplačilo dobička (kapitalski dobiček) in zmanjšanje davka na dobiček v primeru razvojnih aktivnosti, povečanja kapitala ali osnovnih sredstev podjetja. Na ta način bi podjetja spodbudili k razvoju, saj bi povečala produktivnost in konkurenčnost ter posledično okrepila gospodarsko rast. Hkrati pa bodo takšna podjetja neprimerno bolje pripravljena na prihajajočo recesijo ali upočasnjevanje gospodarske rasti.”
Kako zmanjšati število zaposlenih v javni upravi?
“Začasno predlagam zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi – tako imenovano mehko upokojevanje, saj ima gospodarstvo že velike probleme s pridobivanjem kadrov.”
Je javno tudi socialno?
“Veliko se pogovarjamo o socialni državi. Država, politiki in volivci morajo razumeti, da javno ni socialno. Če želimo dobro, hitro in učinkovito zdravstvo, potrebujemo konkurenčnost v zdravstvenem sistemu, ki je javno zdravstvo ne prinaša. To velja za vse panoge. Več kot je ponudbe, nižja je cena in višja je kakovost. Vendar pa morajo te storitve ostati brezplačne. Le tako bomo dobili pravo socialno državo z visoko kakovostjo storitev, brez čakalnih vrst in z dostojnimi pokojninami.”
“Če želimo dobro, hitro in učinkovito zdravstvo, potrebujemo konkurenčnost v zdravstvu, ki je javno zdravstvo ne prinaša,” meni Nejc Apšner iz Achilles d.o.o. (foto: Pixabay.com)
Kako v proračunu ustvariti presežek?
“Država ne sme porabiti več kot je pobranih davkov in sicer po sistemu – 100 odstotkov poberemo, 99 odstotkov porabimo. S takšnim pristopom bomo naredili presežek proračuna, poravnali dolgove ter zmanjšali obrestne odhodke. Posledično bo več denarja ostalo za pokojnine in zdravstvo. Kot sem že omenil, naj presežek sredstev država privarčuje za spodbujanje gospodarstva v času zmanjšane gospodarske aktivnosti.”
