Čedalje več start-upov se odloča za zaposlovanje ljudi, ki delo opravljajo na daljavo
Delo na daljavo (Vir: Pixabay)
Članek povzema izsledke raziskave, ki je preučevala delo na daljavo v letu 2017.
Delo od doma je vse bolj pogosta praksa. Kar 52 % zaposlenih dela izven podjetja vsaj en dan v tednu. Ta delež se razlikuje glede na področje delovanja podjetja. Tako npr. na področju poslovnega razvoja, inženirskih dejavnosti, marketinga in informacijskih tehnologij izven podjetja dela še bistveno večji delež ljudi, medtem ko je na področju storitvenih dejavnosti, financ in upravljanja s človeškimi viri tako delo zastopano v manjši meri.
Tak način dela je še posebej prisoten pri start-upih. Zakaj je tako?
V sklopu študije je bilo ugotovljeno, da je pri majhnih podjetjih možnost, da se bo vodstvo odločilo, da bodo njihovi zaposleni delo opravljali od doma, kar dvakrat večja kot pri večjih podjetjih. Za majhna podjetja je sodelovanje z oddaljenimi sodelavci bolj praktično, saj so taka podjetja bolj fleksibilna, večja pa je tudi potreba po inovativnosti.
Kakšne so prednosti oddaljenega dela za start-upe?
Prek dela na daljavo do širšega nabora kandidatov
Pri start-upih, za katere je značilno, da si šele utirajo pot do uspeha, je še toliko bolj pomembno, da vodstvo okoli sebe zbere kar najboljšo ekipo. Tako bo uspeh podjetja dosti bolj verjeten. Najti primerne sodelavce je lahko izjemno težka naloga, še posebej če ste omejeni z izbiro ljudi v okolici podjetja. Pri oddaljenem delu geografske meje odpadejo. Tako je nabor kandidatov naenkrat veliko večji, s čimer si vodstvo poveča možnosti, da izbere najboljšo osebo za iskano delovno mesto.
Podjetja, ki so odprta za ljudi, ki bi delo opravljali od doma, imajo toliko širšo izbiro, kar jim omogoča, da lahko najdejo osebo, ki ima vsa potrebna znanja in izkušnje za opravljanje nekega dela, ter pri tem ne sprejemajo kompromisov. V sklopu študije je bilo ugotovljeno tudi, da pri podjetjih, ki se odločijo za sodelovanje z zaposlenimi, ki delo opravljajo izven podjetja, zaposlovanje poteka kar 33 % hitreje kot pri ostalih podjetjih.
Heterogena ekipa
Znano je že, da je za uspeh podjetja ključnega pomena, da so v njem zaposleni ljudje z različnimi znanji, sposobnostmi in načini razmišljanja. Na tak način vsak posameznik prispeva delček k mozaiku in pokriva svoje področje. Ko se podjetje odloči, da se pri zaposlovanju ne bo geografsko omejevalo, pride do tega, da se zaposleni nahajajo na različnih koncih države ali celo kontinenta oziroma sveta.
Londonska poslovna raziskava, ki je izvedena vsako leto, je pokazala močno povezavo med heterogenostjo skupine zaposlenih in možnostjo za razvoj inovacij, ki so gonilo vsakega podjetja. Ugotovljeno je bilo, da je v podjetjih, v katerih so zaposleni ljudje različnih kulturnih ozadij, razvoj novih produktov verjetnejši kot v bolj homogeni ekipi. Različni pogledi na določeno temo so zelo dobrodošli pri snovanju novih idej.
Delo na daljavo gradi zaupanje
Ko se vodstvo podjetja prvič odloči za zaposlovanje ljudi, ki bodo delo opravljali na daljavo, jih upravičeno skrbi, kakšna bo dejanska produktivnost zaposlenih. Ker je tak način dela težje kontrolirati, se delodajalec lahko vpraša, ali zaposleni efektivno izkorišča delovni čas.
Ustavite se pri tej točki za nekaj trenutkov. Kaj je pravzaprav problem? Ali je problem v tem, da zaposleni delo opravlja kilometre stran od podjetja? Ne. V bistvu gre za pomanjkanje zaupanja do sodelavcev.
Ključnega pomena pri delu na daljavo je, da zaupate svojim zaposlenim. Čeprav ne morete vedeti, da zaposleni ob dogovorjenem času dejansko opravlja delo, so pri delu na daljavo pomembni rezultati, ki jih zlahka preverite. Ko najdete ustrezne mehanizme za komunikacijo z oddaljenimi zaposlenimi in načine za preverjanje njihove produktivnosti, je zadeva rešena. Sploh pa je v novonastalih podjetjih toliko dela, da časa za nadziranje svojih zaposlenih vodstvo niti nima na pretek.
Večja fleksibilnost
Raziskava na področju oddaljenega dela je pokazala, da se 51 % ljudi, ki delo opravljajo od doma, za tak način dela odloči, da lažje usklajujejo poslovno in zasebno življenje. Delo na daljavo v življenje zaposlenega prinaša večjo fleksibilnost, kar večini predstavlja pomembno prednost. Zaposleni, ki so zadovoljni z načinom dela, ki ga opravljajo, so še toliko bolj pripravljeni trdo delati za podjetje.
Razvoj kulture v podjetju
Kultura podjetja se začne razvijati na samem začetku poslovanja. Večje kot postane podjetje, težje jo je spreminjati. Za podjetja, ki razmišljajo o oddaljenem delu, je najbolje, da se tega lotijo že na samem začetku. Tako bo lahko vodstvo tak način dela razvijalo in spreminjalo najprej v okviru manjšega števila ljudi, z rastjo podjetja pa bo sistem že tako utečen, da tudi pri velikem številu zaposlenih to ne bo predstavljalo problema. S tega vidika je start-up odlično izhodišče za delo na daljavo. Kasneje je takšne spremembe veliko težje izpeljati.
Znižanje stroškov
Še posebej pri start-upih, ki še nimajo veliko prihodkov, šteje vsak evro, zato je stroške treba oklestiti, kjer je to možno. Tudi v tem je prednost dela na daljavo, saj bo podjetje na ta račun prihranilo pri stroških nakupa oziroma najema pisarn, kjer bi sicer delali zaposleni, privarčevalo pa bo tudi pri vsej opremi in pisarniških potrebščinah, ki bi jih moralo zagotoviti zaposlenim pri delu na sedežu podjetja.
Obdržati zaposlene v podjetju
V sklopu raziskave, opravljene na področju dela na daljavo, je bilo ugotovljeno tudi, da zaposleni pri takem načinu dela delovno mesto zapuščajo kar v 25 % manjši meri. Fleksibilnost, ki jo s sabo prinaša delo na daljavo, ustreza številnim zaposlenim. Zadovoljni zaposleni pa se redkeje odločajo za odhod z delovnega mesta.
Kot lahko vidimo, ima odločitev za sodelovanje z zaposlenimi na daljavo številne prednosti za podjetje. Podjetja, ki slonijo na fleksibilnosti, heterogenosti in zaupanju zaposlenim, pa imajo zelo dobro izhodišče za uspeh.
Vir: onstartups.com