Program EUrealtor bo udeležencem pomagal pri uspešnejših prijavah na razpise za evropska sredstva (Vir: Tehnološki park Ljubljana)

Program EUrelator bo udeležencem pomagal pri uspešnejših prijavah na razpise za evropska sredstva (Vir: Tehnološki park Ljubljana)

Česa so se naučili udeleženci programa EUrelator?

Če razmišljate o prijavi na razpise za pridobitev evropskih sredstev, morate vedeti, po katerih kriterijih projekte ocenjuje komisija. Pomembno je, da znate predstaviti dodano vrednost vašega projekta in da dobro poznate področje, na katerega se podajate.
Program EUrealtor bo udeležencem pomagal pri uspešnejših prijavah na razpise za evropska sredstva (Vir: Tehnološki park Ljubljana)

Program EUrelator bo udeležencem pomagal pri uspešnejših prijavah na razpise za evropska sredstva (Vir: Tehnološki park Ljubljana)

Program EUrelator je namenjen podajanju praktičnega znanja in mentorstvu podjetniških ekip, ki se nameravajo potegovati za evropska sredstva. Izmed 40 ekip, ki so se na program prijavile, je bilo izbranih 14. Delavnice so že v polnem teku, ekipe nabirajo znanja, ki jim bodo pomagale pri tem, da bodo njihove prijave naredile kar največji vtis na komisijo.

V sredo, 28. novembra, je v Tehnološkem parku Ljubljana potekala uvodna delavnica, na kateri so se predstavile izbrane ekipe. Izbrani mentorji, ki imajo že dolgoletne izkušnje pri usmerjanju start-upov in pri prijavah na evropske razpise, pa so z udeleženci delili osnovna znanja v zvezi s tovrstnimi prijavami. Povzetek predavanj delimo tudi z vami.

Ljudi morate znati prepričati le v nekaj minutah

Eden izmed mentorjev, ki bodo podjetniškim ekipam pomagali pri oblikovanju učinkovitih prijav, je Lojze Bertoncelj. Ima 20 let izkušenj iz mentorstva start-upom. Pomagal je več kot 100 podjetniškim ekipam, da so podjetniško idejo spravile v prakso. Je tudi član nacionalne komisije za start:up leta in serijski inovator novih poslovnih modelov v večjih sistemih.

Povedal je, da je bistvenega pomena, da zna posameznik oziroma podjetniška ekipa le v nekaj minutah povedati, s čim se ukvarja. Pri tem je treba izpostaviti prednosti, ki jih bo imel/a stranka / investitor / poslovni partner od tega sodelovanja.

Ko so v igri evropska sredstva, so merila drugačna, kot če gre za nacionalne razpise. V tem primeru mora biti projekt tak, da bi se potencialno lahko implementiral na ravni celotne Evrope oziroma da bi prek njega lahko Evropska unija povečala svoje konkurenčne prednosti.

Udeležencem je povedal, da je bistvo tovrstnih delavnic v povezovanju, izmenjavi znanj in v poslovnem sodelovanju tudi v prihodnje. Navzoče je pozval, naj se učijo od tistih, ki nasprotujejo njihovi poslovni ideji. Kritike so lahko uporabno izhodišče za izboljšanje projekta.

Evropska unija ni dobrodelna ustanova

Predavala je tudi Kristina Kočet Hudrap iz podjetja TIKO PRO. Gre za podjetje, ki drugim pomaga pri pridobivanju povratnih in nepovratnih sredstev iz EU skladov.

Ga. Kristina je poudarila, da je treba pri prijavi na evropske razpise razmišljati širše. Treba je poznati celotno sliko, kaj se z neko panogo dogaja pri nas in v tujini. Vedeti je treba, da za vsak produkt oziroma storitev vedno obstaja konkurenca. Če ne gre za enako storitev, pa je na trgu gotovo prisoten substitut, prek katerega lahko uporabnik zadovoljuje določeno potrebo.

Kriteriji, glede na katere se ocenjuje prijavljene projekte, so naslednji:

  • Inovativnost
  • Tržni potencial
  • Industrijsko oblikovanje
  • Širši učinek
  • Krožno gospodarstvo
  • Usposobljenost ekipe
  • Partnerstva
  • Načrtovanje projekta
  • Dodatno: lokacija

Po izkušnjah so prijave ekip na projekte neuspešne zaradi enega ali več od naslednjih razlogov:

  • Poslovna ideja ni dodelana (problem pri kar 90 % projektov);
  • Ideja ni dovolj inovativna, nezadostno poznavanje konkurenčnih podjetij;
  • Pomanjkanje časa in komunikacija;
  • Partnerstva niso dovolj dobro strukturirana;
  • Vnaprej je treba znati realno oceniti, kolikšne stroške bomo imeli z izpeljavo celotnega projekta.

Treba se je zavedati, da Evropska unija ni dobrodelna ustanova. Sredstva podeli tistim projektom, za katere smatra, da bodo prinašali učinke, od katerih bo imela korist. Projekt mora biti donosen.

Udeleženci programa EUrelator

Udeleženci programa EUrelator

SME Instrumenti za mikro, majhna in srednje velika podjetja

SME Instrument 2018-2020 je namenjen dodeljevanju nepovratnih evropskih sredstev mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem. Obstajajo tri faze instrumenta. Podlaga za to je stopnja, na kateri se nahaja projekt (stopnja razvoja projekta – TRL). Stopenj je 9. Pri tem 9 pomeni, da je izdelek že na trgu, 7 pa, da je izdelan prototip.

Prva faza SME je namenjena študiji izvedljivosti, pripravi poslovnega načrta. V tej fazi lahko ekipa pridobi največ 50.000 evrov sredstev. Za drugo fazo je namenjenih 0,5 – 2,5 milijona evrov. V njenem sklopu pride do izpeljave celotnega projekta. Izdelek oziroma storitev pride v končni fazi na trg. Tretja faza zagotavlja nefinančno podporo dejavnostim, povezanim z uvajanjem na trg. V njenem sklopu se ekipi zagotovi, da pride do novih partnerjev.

Včasih so bila evropska sredstva razporejena po posameznih panogah; določen znesek za vsako izmed njih. Zdaj ni več tako, ampak vse panoge tekmujejo med seboj. Pri prijavi je pomembno, da ekipa čim bolj jedrnato pove, za kaj gre. Iz opisa mora biti razvidno, zakaj je projekt boljši od konkurenčnih. Odgovoriti je treba na vprašanje, kakšna je dodana vrednost projekta.

Opredeliti je treba, kdo so stranke, ki se bodo najverjetneje zanimale za izdelek. Kakšne so prednosti zanje, če se odločijo za izdelke?

Prijavnica mora biti napisana v angleškem jeziku. Obsegati mora naslednje dele: odličnost, učinki in implementacija.

Odličnost

V tem delu se odgovarja na vprašanja tipa:

  • Zakaj se je ekipa odločila za to rešitev?
  • Katere probleme se z njo rešuje?
  • Kakšna je širša slika problema, trendi v panogi?
  • Kdo je potencialni uporabnik?
  • Na kakšen način se bo reševalo probleme?

Učinki

  • V čem je ideja drugačna?
  • Kakšen je njen širši ekonomski učinek na mednarodno konkurenčnost Evrope?
  • Je trg zrel za to rešitev?
  • Zakaj je pomembno, da izdelek / storitev doseže trg prav zdaj?
  • Če se je produkt že testiralo na trgu, se pove, kakšne so bile povratne informacije.
  • So bile narejene kakšne študije izvedljivosti?
  • Kaj potrebuje ekipa, da bo izdelek lahko dala na trg?
  • Kako velik je trg, na katerega se vstopa?
  • Ali obstajajo kakšne omejitve za vstop na trg?

Implementacija

V sklopu implementacije je treba razjasniti, katere so glavne osebe, ki delajo na projektu. Kakšne so njihove vloge? Zakaj je nek partner pomemben, da se projekt realizira in razvije?

Pridobljeno znanje bo ekipam prišlo prav tudi pri nadaljnjem poslovanju

Udeleženci programa EUrelator so tako dobili številne uporabne informacije, ki jim ne bodo prišle prav zgolj pri prijavah na razpise za pridobitev evropska sredstva. Koristile jim bodo tudi pri nadaljnjem poslovanju.

Tako je 4. 12. v Tehnološkem parku Ljubljana potekalo nadaljevanje delavnice, pri čemer so udeleženci pridobili znanje, kako inovirati. Delavnice bodo sicer potekale še 12. in 19. decembra v Tehnološkem parku. Zadnja delavnica pa bo izvedena v Mariboru. Udeleženci bodo lahko v sklopu programa koristili tudi brezplačne mentorske programe.

Program EUrelator poteka v okviru projekta Accelerator, ki ga sofinancira program Interreg Podonavje. Program EUrelator izvajata Tehnološki park Ljubljana in IRP – Tovarna Podjemov.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Virtualna pisarna Ljubljana

Virtualna pisarna Ljubljana

Virtualna pisarna Ljubljana je odlična rešitev za vse, ki ne potrebujete lastne pisarne ali ne morete pridobiti dovoljenja za registracijo naslova. Virtualna pisarna v Ljubljani omogoča dovoljenje za poslovanje na našem naslovu, hkrati pa lahko na naši SPOT točki na enem mestu hkrati odprete podjetje / spremenite sedež podjetja. Več >


Kakšna je minimalna višina regresa za leto 2026?

Kakšna je minimalna višina regresa za leto 2026?

Regres za letni dopust za leto 2026 prinaša precej višje zneske kot lani. Minimalni regres letos znaša 1481,88 evrov, nekateri delodajalci pa se odločijo tudi za maksimalen neobdavčen znesek. Več >

Slovenska tehnologija v avtomobilskem svetu: Chipolo in Mercedes-Benz

Slovenska tehnologija v avtomobilskem svetu: Chipolo in Mercedes-Benz

Slovenski Chipolo, ena vodilnih svetovnih znamk pametnih iskalnikov, je sklenil ekskluzivno partnerstvo z Mercedes-Benzom. Skupaj sta podjetji razvili posebno izdajo iskalnika Chipolo LOOP - Mercedes-Benz Edition, ki je od danes, 26. maja 2026, na voljo na spletni strani chipolo.net. Kmalu bo pristal tudi v uradnih Mercedes-Benz prodajnih salonih in pri pooblaščenih trgovcih v večjem delu sveta.

Več >

Kako podjetje pripraviti na morebitno gospodarsko krizo?

Kako podjetje pripraviti na morebitno gospodarsko krizo?

Gospodarske razmere se lahko hitro spremenijo. Čeprav trenutno poslovanje morda poteka stabilno, podjetniki dobro vedo, da obdobja rasti pogosto sledijo obdobjem negotovosti. Prav zato je priprava na morebitno gospodarsko krizo eden ključnih elementov dolgoročno uspešnega poslovanja. Več >

Poslanci potrdili interventni zakon za razvoj Slovenije: kaj prinaša?

Poslanci potrdili interventni zakon za razvoj Slovenije: kaj prinaša?

Skupina poslank in poslancev je aprila 2026 v Državni zbor vložila obsežen predlog interventnega zakona, ki bi korenito preoblikoval davčno obremenitev podjetnikov, samozaposlenih in delodajalcev. Zakon bi posegel v dohodnino, DDV, prispevke za socialno varnost, pokojninsko zakonodajo in zdravstvo.

Več >

Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025

Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025

Priznanje za življenjsko delo na področju managementa 2025 je prejel Tone Strnad, ustanovitelj in dolgoletni direktor družbe Medis, danes direktor Medis Group in predsednik upravnega odbora družbe Medis. Priznanje je bilo podeljeno na srečanju Združenja Manager v sredo, 28. januarja 2026, v Ljubljani. Več >

Marjan Batagelj v Mestu akrobatov: podjetništvo kot dolg tek brez bližnjic

Marjan Batagelj v Mestu akrobatov: podjetništvo kot dolg tek brez bližnjic

V Trbovljah, v Mestu akrobatov, kjer Katapult gosti pogovore o podjetništvu brez olepševanja, je tokrat nastopil Marjan Batagelj. Ne kot motivacijski govorec in ne kot simbol uspeha, temveč kot nekdo, ki je pripravljen svojo pot razložiti z vsemi prelomi, napakami, konflikti in tveganji. Dogodek, ki je nastal v sodelovanju s POP TV in Urošem Slakom, je bil poglobljen vpogled v to, kako podjetništvo v resnici poteka – in koliko stane. Več >

Skrajšani delovni čas: delodajalci že lahko oddajo vloge

Skrajšani delovni čas: delodajalci že lahko oddajo vloge

Vlada je za tri mesece aktivirala shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa v izbranih industrijskih panogah zaradi upada naročil. Podjetjem bo subvencionirala 60 odstotkov plače delavcev, ta podjetja pa ne bodo smela odpuščati ali izplačati dividende. Več >

Kdo so najbogatejši Slovenci leta 2025? Njihovo premoženje skupaj težko kar 11,2 milijard

Kdo so najbogatejši Slovenci leta 2025? Njihovo premoženje skupaj težko kar 11,2 milijard

Finance Manager razkriva svežo lestvico 100 najbogatejših Slovencev 2025. Premoženje stoterice je zraslo na 11,2 milijarde evrov, na vrhu pa sta letos Vesna in Dari Južna. Lestvico poganjajo rasti podjetij, borze in nizke obresti. Več >

Nov zakon: obvezna izmenjava e-računov pri B2B poslovanju

Nov zakon: obvezna izmenjava e-računov pri B2B poslovanju

Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov uvaja obvezno izmenjavo e-računov in (neobvezno) e-dokumentov med podjetji, določa standarde, vlogo ponudnikov e-poti ter pravila za potrošnike. Uporabljati se začne leta 2028. Več >

Oznake:, , , ,
© 2007-2025 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki