Na kaj paziti pri izbiri imena znamke?

Blagovna znamka posameznikom in podjetjem omogoča zaščito njihovih pravic intelektualne lastnine. Imetniku daje izključno pravico do uporabe določene besede ali znaka, pri označevanju določenega blaga ali storitev. Zaščita, ki jo nudi znamka, se zato aktivira v situacijah, ko se enak ali podoben izdelek trži pod enakim ali podobnim imenom. Potencialnim konkurentom je tako preprečeno, da bi se okoriščali z dobrim imenom imetnika znamke.

Za osebo ki se podaja v svet podjetništva je zato pametno, da pri izbiri imena pod katerim bo poslovala razmišlja tudi o možnosti, da bo morda sčasoma ime svojih produktov ali storitev želela zaščititi kot blagovno znamko.

Velja poudariti, da je registrirana blagovna znamka varovana le pred drugimi enakimi ali podobnimi znamkami, ki ščitijo enako ali podobno blago. Tretje osebe zato načeloma lahko uporabljajo enaka ali podobna imena že registriranih znamk, v kolikor pod njo tržijo povsem drugo blago. To pa velja le v primeru, da ne gre za slovečo znamko.

Čimprejšnja izbira imena

Podjetnikom svetujemo, da še pred začetkom poslovanja opravijo osnovno raziskavo relevantnega trga. Potrebno je upoštevati tudi potencialne stranke in izbrati ime, na katerega se bodo dobro odzvale.

Ime znamke je priporočljivo izbrati čim prej, oziroma že na začetku podjetniške poti. V primeru da se preverbe ne opravi in na trgu že obstaja znamka z istim ali podobnim imenom za isto ali podobno blago ali storitve, lahko pride do nastanka velikih stroškov.

Imetnik že registrirane znamke lahko prijavi podobne znamke ugovarja. To za prijavitelja poleg stroškov za neuspelo registracijo znamke, ustvari še stroške potencialnega oglaševanja, tiska sedaj neuporabnega promocijskega materiala in tako dalje. Smiselno je torej, da se znamko registrira v zgodnjih trenutkih vstopa na trg, oziroma še preden se podjetje prične resneje pojavljati na trgu.

Črke, besede, znaki

Zakon o industrijski lastnini določa, da se kot znamka lahko registrira kakršenkoli znak ali kombinacija znakov. Ti morajo omogočati razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja, od blaga ali storitev ostalih podjetij. Pri tem gre lahko za besede, črke, številke, figurativne elemente in tridimenzionalne podobe. Možna je tudi uporaba kombinacij različnih barv.

Podjetja ali fizične osebe, imajo tako pri izbiri imena znamke razmeroma proste roke. V določeni meri jih omejuje le Zakon o industrijski lastnini, ki določa absolutne in relativne razloge za zavrnitev registracije znamke.

Iskanje primernega imena

Izbira primernega imena znamke je lahko odločilnega pomena, saj na njem pogosto temelji tržna strategija podjetja. Pri tem je vredno upoštevati naslednje zahteve:

• predhodna preverba razpoložljivosti imena – ali že obstaja podobna ali enaka znamka, ki ščiti podobno ali enako blago ali storitve.  Na spletu je na voljo vrsta brezplačnih brskalnikov po bazah blagovnih znamk. Takšen način preverbe omogoča tudi slovenski Urad za intelektualno lastnino. Med bolj priljubljenimi tujimi bazami pa je TM view, ki zajema vse blagovne znamke;
• preverba ali znamka izpolnjuje zakonske zahteve za registracijo – ali obstaja verjetnost, da bo prijava zavrnjena iz absolutnih razlogov, po Zakonu o industrijski lastnini;
• ime znamke naj bo inovativno, preprosto – poskrbite, da si ga bodo potrošniki zlahka zapomnili, prebrali in zapisali;
• poskrbite, da znamka nima kakšnega drugega neželenega pomena;
• zagotovite, da ime znamke ni že registrirano kot spletna domena.

Znamka naj bi nosila ime, ki potrošnika sili k razmišljanju in ustvarjanju miselne povezave med imenom znamke in samim produktom. Temu primerno generična imena niso najboljša izbira. Razmišljati je potrebno v smeri besed, ki same po sebi nimajo pomena, oziroma je pomen med ljudmi zelo malo poznan.

Bistvo znamk je v ustvarjanju razlikovalnega učinka pri istovrstnih produktih in storitvah na trgu. Priporočljivo je torej izbrati inovativno ime, ki je hkrati oblikovano na način, da si ga potrošniki hitro zapomnijo in ga brez težav povežejo z izdelkom, ki je z znamko zaščiten.

Sugestivna imena znamk sicer olajšajo vzpostavljanje povezave v očeh potrošnikov, vendar pa pri njih obstaja tveganje, da je njihova narava preveč opisna.

Potrebujete nasvet glede registracije blagovne znamke? Pokličite nas na  030 708 807 ali kliknite na: registracija blagovne znamke.

Kdaj bo izbira imena zavrnjena?

Pri izbiri primernega imena znamke, je pametno vedeti, katerih kombinacij in vrst znakov praviloma ni mogoče registrirati. Zakon o industrijski lastnini kot razlog za zavrnitev prijave za registracijo znamke navaja absolutne in relativne razloge.

Prijava bo zaradi absolutnih razlogov zavrnjena v naslednjih primerih:

• ime vsebuje preveč splošne izraze – npr. znamka “stol” za stole;
• uporaba opisnih izrazov – gre za besede, ki opisujejo nek izdelek. Na primer”sladko” za trženje bombonov. Razlog za to se skriva v dejstvu, da bi bilo nepravično, da bi en sam proizvajalec/ponudnik pridobil izključno pravico do uporabe določene opisne besede za trženje svojih izdelkov/storitev. Sem spadajo tudi besede kot so “najboljši”, “hiter”, “inovativen” ipd., razen če niso del znamke, ki je razlikovalna na drugačen način;
• zavajajoče znamke – gre za znamke, ki utegnejo zavajati potrošnike glede narave, kakovosti ali geografskega izvora – npr. upodobitev krave na izdelku za trženje margarine bi potrošnike lahko napeljala k povezovanju izdelka z mlečnimi proizvodi;
• znamke, ki nasprotujejo javnemu redu in morali – npr. žaljivke, kletvice;
• zastave, grbi, uradni znaki, žigi, emblemi držav in mednarodnih organizacij, ki so zavarovani pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, se običajno lahko registrirajo le z dovoljenjem posamezne države ali organizacije.

Znamka bo lahko zavrnjena tudi v primeru obstoja relativnih razlogov. Gre za primere, ko že obstaja starejša znamka iz katere izhajajo starejše pravice. Hkratni obstoj dveh podobnih znamk bi namreč lahko med potrošniki na trgu povzročil zmedo. Velja omeniti, da v Sloveniji Urad za intelektualno lastnino relativne razloge preverja le na ugovor imetnika že obstoječe znamke.

VIRI: Zakon o industrijski lastnini, GZS