Maja Bašelj iz podjetja MBM logistika je obiskovalce dogodka spomnila, zakaj so se odločili za podjetništvo (ali pa se še bodo) in kako se soočiti z izzivi, s katerimi jim bo postreglo podjetništvo (Vir slike: Zavod mladi podjetnik).
V Centru inovativne podjetništva, stični točki za podjetnike, ki iščejo prostor za druženje, povezovanje in širjenje dobrih idej, je potekal MP dogodek Lastno podjetje? Zakaj pa ne!, na katerem je Novomeščanka Maja Bašelj navzočim razkrila dele svoje podjetniške poti, Lojze Bertoncelj, soustanovitelj 30 Lean, pa je predstavil, zdaj že uveljavljeno, vitko metodologijo.
Govor Bašljeve je bil precej motivacijsko naravnan. Če ste spoznali njeno podjetniško zgodbo, potem veste, da sta bila motivacija in zaupanje v svoje sposobnosti pa tudi drugih, ključna na njej. A Novomeščanka je predstavila še en, do sedaj nerazkrit del njene zgodbe. Namreč, kako se je njena želja po podjetništvu sploh oblikovala.
Ko sta misel in želja močnejši od vseh ovir
Popeljala nas je med osnovnošolske klopi, bila je, pravi, vestna učenka, ki pa ji je učiteljica v osmem razredu, ob odločanju za vpis na srednjo šolo raje kot splošno gimnazijo svetovala triletno poklicno šolo. »Rekla mi je, da sem nesposobna. To sem prvič slišala v življenju,« se je spominjala dogodkov izpred več kot deset let. Odločila se je za ekonomsko gimnazijo in kot je videti danes, se je odločila pravilno. Tam je v drugem letniku dobila vpogled v bolj podjetniško obarvane predmete, spoznavala poslovne načrte. »Odkrila sem ljubezen in čut do podjetništva. Pri 16. letih sem vedela, kaj želim postati,« svojo življenjsko misijo pa sporočila očetu, ki je skupaj z njeno mamo po osamosvojitvi stopil na lastno podjetniško pot. »Ko sem mu povedala, da bom tudi jaz nekoč podjetnica, da želim delati v njegovem podjetju, mi je svetoval, naj grem v drugo branžo. Da ta ni za ženske,« se spominja, kako jo je oče želel obvarovati pred krutostjo ter ovirami logistične in transportne panoge.
Tudi to je ni odvrnilo. Študirala je na Ekonomski fakulteti, nabirala delovne izkušnje in poskušala spoznati vse, kar je povezano s podjetništvom. To je bilo tisto mamljivo področje, ki se mu ni mogla upreti. »Ko sem delala kot študentka na banki, sem občudovala podjetnike, ki so prišli tja. Misel in želja po podjetniški poti je bila že takrat zelo močna.« Ob koncu študija pa ji je vendarle nekaj še manjkalo. Mikala jo je tujina. Pa ne Erasmus, temveč pravo delo. Prijavila se je na pripravništvo v ZDA, vzela študentski kredit in se lotila novega življenjskega podviga. »To je bil moj največji korak do tedaj.«
Zakaj drugim uspeva, meni pa ne?
Zbranim v polno zasedenemu Centru inovativnega podjetništva je razkrila še nekaj – zapise iz svojega dnevnika, ki ga je pisala onstran luže. Tako smo spoznali, da je začetno navdušenje kmalu popustilo: »Delala sem v manjšem podjetju, skupaj z 9 pripravniki iz različnih držav. Na vrata strank smo trkali in sklepali enoletne pogodbe. Zaupati so nam morali bančno kartico in soglasje za eno leto. Če bi vam potrkala na vrata in vas v ´polomljeni´ angleščini prosila za te podatke, bi jim dali? Verjetno ne. Na začetku sem bila najslabša. Nisem uspela sklepati pogodb, vsi so bili uspešni. Izgubila sem motivacijo. Nisem razumela, zakaj se mi to dogaja. Zakaj drugim uspeva, meni pa ne.«
Lojze Bertoncelj iz 30Lean (na sliki), ki je obenem tudi mentor v MP šoli, podjetništvo primerja z matematiko: “Ne šteje, koliko delate, ampak koliko ur učenja ste pridobili od pogovorov z ljudmi.”
Osredotočite se na vaše šibke točke, ne bojte se jih
Po treh tednih bivanja si je želela oditi domov. Neuspeh je dodobra načel začetni zagon. »A naredila bi največjo napako. Zato sem začela trenirati, vse proste dneve sem brala knjige, vadila tehnike prodaje, poznavanje ljudi. Prvi mesec sem prodala 9 pogodb, že v drugem 23. Na koncu sem bila številka dva.« Vse to pa ima tudi sporočilo: če dvomite vase, ste šibki, potem se osredotočite na šibki točki. Trenirajte in iz dneva v dan boste postajali boljši. »Še vedno boste delali napake, nihče ni popoln, na vas pa je, da jih popravljate.«
Ko nihče ne verjame v rešitev, le vi
S tem še ni bilo konec preizkušenj. Ko se je vrnila iz ZDA, je doživela nov šok. Podjetje staršev se je znašlo na robu preživetja. »Blokirani bančni računi, pritiski upnikov. Nočna mora. Nisi vedel, kje bi začel. To je najhujši trenutek, ki ga izkusi podjetnik, ko ne more plačevati nikogar. To je trenutek, ko vam nihče ne bo zaupal, okolica pa bo govorila, da ste nesposobni,« a je to ni ustavilo. Gonilo jo je prepričanje o uspehu. »Ko dosežeš dno, greš lahko samo še navzgor,« zato se je lotila prestrukturiranja podjetja. Medtem ko so o uspehu, v tem primeru rešitvi podjetja, dvomili vsi, tudi bančni uslužbenci, je sama trdno stala za prepričanjem, da ji bo uspelo. »Če nekoga prepričujete v nekaj, morate sami verjeti v to,« predvsem pa, dodaja, delali dvojno, biti pozitivno naravnan in iskati prave rešitve. »Delala sem stvari, ki jih nisem poznala. Testirala sem samo sebe. Takrat ste na prvi fronti, na vas bodo letele največje puščice. Zato se spoznajte, zavedajte se svojih sposobnosti. Dokler se ne preverite, kaj vas straši, vaše sposobnosti niso ključne.«
Bertoncelj pa je predstavil drugo plat podjetništva in ovire le-te. Tiste, ki se porajajo ob začetku podjetniške poti, ko končnega izdelka ali produkta še nimamo, saj je vse še v obliki ideje. »Ko imate idejo, jo preverite, preglejte, kateri problem nagovarjate, da se vrednost vaše ideje pravilno vrednoti.«. Pomembno pa je, izpostavlja, da se iz padca navdušenja, ko se vaša ideja ne oblikuje tako, kot ste si prvotno zamislili, znate pobrati.
Ne spoznavajte ideje med štiri stenami, ampak med ljudmi
Bertoncelj, ki ima 25-letne izkušnje v gospodarstvu, zadnjih nekaj let pa jih predaja tudi mladim podjetjem, je ravno takšne izkušnje pridobil z ekipami, ki jim je svetoval ali pa na prve podjetniške korake vpeljal prek MP šole. Zbranim je predstavil zgodbo dveh Gorenjcev, ki sta si želela hamburgerje predstaviti Kranjčanom. Udeleženca lanskoletne MP šole sta se že na začetku znašla v dvomih: izbrana lokacija se ni pokazala za primerno, zdaj njuna kulinarična izkušnja stoji povsem drugje, idejo pa sta uspela izpiliti s temeljitimi pogovori strank in danes imata že štiri zaposlene.
A to je del procesa, ki jo mora izvesti vsak, ki se podaja na podjetniško pot, preveriti mora tudi, ali sploh obstaja potreba po njegovi ideji oziroma bolje rešitvi, komu je sploh namenjena in ali bi jo ljudje kupili. Zato ne delajte doma in na papirju, ampak s strankami. Pojdite med ljudi, ki so drugačni od vas. Tistim, ki (želite) vstopajo na podjetniško pot, Bertoncelj svetuje tudi, da ne pišete poslovnega načrta, ampak poslovni model. »Vse predpostavke svoje ideje vstavite vanj in potem pojdite ven. Na ulico. Sprašujte ljudi, preverjate svoje razmišljanje.«
Talent tu ne igra nobene vloge
Podjetništvo primerja z matematiko, ki zahteva veliko vaje. »Ne šteje, koliko delate, ampak koliko ur učenja ste pridobili od pogovorov z ljudmi. Talent tu ne igra vloge, ampak koliko ur vložite. Tudi Tina Maze je morala vložiti 10 tisoč in več ur, da je postala šampionka,« izpostavlja pa tudi kolektivno znanje in zavest. »MP šola je osredotočena tudi na izkušnje drugih. Nimamo klasičnih predavanj, te lahko brezplačno poslušate na spletu, ki pa jim manjka diskusije. Tu se pogovarjamo o idejah, učimo se na primerih drugih in si pomagamo s kontakti. Zato je postopek hitrejši kot sicer.«
