Koronavirus: roki v sodnih in upravnih zadevah stojijo!

Posebni ukrepi, ki jih vpeljuje interventni zakon so začasne narave. To pomeni, da veljajo le določen čas – za čas veljavnosti zakona, do prenehanja razlogov zanje, najkasneje pa do 1.7.2020. Od uveljavitve zakona, pa vse do objave sklepa Vlade o prenehanju razlogov roki torej ne tečejo, postopki, z nekaj izjemami pa se podaljšujejo za toliko časa, kolikor bodo trajali ukrepi.

Sodne zadeve

Interventni zakon določa, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih ne tečejo, razen v  zadevah, ki se obravnavajo kot nujne.

Roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih so prekinjeni

V pravu ločujemo med materialnimi in procesnimi roki. Materialni roki so tisti, v katerih upravičenec lahko uveljavlja določeno materialno pravico, s čimer se začne postopek na sodišču (v to skupino sodi tudi zastaranje v kazenskem pravu). Procesni roki pa so roki, ki so dani za opravljanje določenih procesnih dejanj v postopku (npr. rok za plačilo sodne takse, pozivi za odgovor na tožbo).

Kateri roki torej v času ukrepov stojijo? Določba velja za procesne in materialne roke (tudi zastaralne roke), razen za tiste v nujnih zadevah.

Poleg prekinitve teka rokov zakon določa tudi ukrep začasnega prenehanja vročanj sodnih pisanj. V primerih, ko je bilo stranki sodno pisanje v zadevi ki ni nujna vročeno pred uveljavitvijo interventnega zakona, se tek roka z dnem uveljavitve zakona prekine in se bo nadaljeval prvi naslednji dan po prenehanju začasnih ukrepov. Če bo tako pisanje stranka prejela po uveljavitvi zakona, bo celoten rok pričel teči prvi naslednji dan po prenehanju začasnih ukrepov.

V katerih zadevah bodo sodišča še odločala?

Sodišča bodo v tem času opravljala naroke in odločala le v nujnih zadevah. Kot nujne zadeve bodo v času trajanja teh ukrepov obravnavane:

• Preiskave in sojenja v kazenskih zadevah, kjer je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Sloveniji,
• Izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz zakona,
• Nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah.

Upravne zadeve

Interventni zakon ureja tudi poslovanje v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, v katerih vodijo upravne in druge postopke upravni organi (ministrstva in organi v sestavi ministrstev, upravne enote), drugi državni organi (kadar izvršujejo upravno funkcijo – v tem smislu tudi sodišča, ko odločajo o informacijah javnega značaja, Informacijski pooblaščenec, razne samostojne agencije), občine in nosilci javnih pooblastil.

Tudi roki v upravnih zadevah se podaljšujejo

Roki za uveljavitev materialnih pravic v upravnih zadevah, ki se iztečejo v času izvajanja ukrepov po tem zakonu, se podaljšajo tako, da se iztečejo osmi dan od dneva prenehanja ukrepov. Za roke v dokumentih (odločbe, sklepi ali drugi dokumenti), ki so bil izdani pred uveljavitvijo tega zakona pa prekinitev roka ne velja, tak rok torej še vedno teče.

V primeru, ko bi se rok za uveljavitev materialne pravice (npr. podaljšanje dovoljenja za prebivanje tujca, podaljšanje prijave začasnega prebivališča, ipd.) iztekel v času trajanja ukrepov, bo vlagatelj pravico lahko uveljavil še v 8 dneh po prenehanju ukrepov – do takrat se bo morebitno že obstoječa pravica po zakonu podaljšala.

Katere zadeve veljajo kot nujne?

Za nujne veljajo zadeve, oziroma postopki, pri katerih je od odločitve v zadevi odvisno zavarovanje življenja in zdravja ljudi, javni red in mir, javna varnost, premoženje večje vrednosti, preživljanje oseb, uveljavljanje drugih pravic ali drugi nujni ukrepi za izvajanje oblasti za doseganje namena, ki ga zasleduje interventni zakon. Okoliščine ali je zadeva nujna bodo torej organi ugotavljali za vsak posamezen primer posebej, povečini pa se bodo kot nujne smatrale določene inšpekcijske zadeve, izvršilne zadeve, posamični ukrepi v zvezi z virusom (odreditev karantene), določene davčne zadeve, ipd.

Vloge naj bodo vložene po elektronski poti

V času trajanja ukrepov lahko stranka vlogo vloži po pošti ali po elektronski poti, bolj zaželeno pa je, da se poslužujemo vlaganja elektronskih vlog. Slednje je mogoče vložiti brez varnega elektronskega podpisa, organ pa bo identiteto v takih primerih ugotavljal ali preverjal z drugimi načini. To pomeni, da bo lahko zahteval, da stranka sporoči še EMŠO ali davčno številko in tudi na druge načine.

Osebno vročanje

Pri osebnem vročanju gre za predpisan postopek, po katerem poštar naslovniku izroči pošiljko, pri tem pa vročilnico podpišeta oba. Če naslovnika ne najde, bo pustil obvestilo, da je pošiljko mogoče prevzeti v 15 dneh na pošti. Če po tem času pošiljke ne prevzame, se ta odvrže v hišni predalčnik naslovnika, oziroma če predalčnika nima, se vrne organu. V vsakem primeru pa se vročitev šteje za opravljeno 15. dan od dneva, ko je puščeno sporočilo.

V času posebnih ukrepov se osebno vročanje ne bo izvajalo, razen v nujnih primerih. To pomeni, da se fizično ne bodo vročale odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od katerih teče rok. Če je bila pošiljka poslana pred uveljavitvijo interventnega zakona, a prej ni bila vročena, se šteje, da roki začnejo teči po prenehanju posebnih ukrepov.

Če organ zahteva dopolnitev vloge

Če stranka razpolaga z zahtevanimi podatki ali listinami, jih lahko na upravno enoto kadarkoli posreduje po pošti ali po elektronski poti. Ker pa interventni zakon določa, da v času trajanja posebnih ukrepov roki za opravljanje procesnih dejanj, kot so dopolnitve vlog v smislu odpravljanja pomanjkljivosti in prilaganja dokazov ne tečejo to pomeni, da bo stranka lahko vlogo dopolnila v preostalem času po prenehanju ukrepov.

Če gre za nujno zadevo, v kateri roki tečejo brez prekinitve, bodo o nadaljevanju teka roka stranke obveščene v odločbi, sklepu ali drugem dokumentu, ki vzpostavlja tek roka. V primeru, da so bili dokumenti vročeni pred nastopom posebnih ukrepov zavezanci lahko pričakujejo posebno obvestilo o tem, da njihovi roki v tem primeru niso prekinjeni in tečejo dalje. Tisti, katerih roki so prekinjeni, pa takšnega obvestila ne bodo prejeli.

Kdaj bo upravni organ odločil o zahtevku?

Organi sicer tudi v tem času poslujejo, vendar le v omejenem obsegu. Kot že povedano interventni zakon do prenehanja posebnih ukrepov prekinja tek rokov za izdajo odločb, po njihovem izteku pa bodo roki tekli naprej. Organi si bodo prizadevali, da bodo odločbo izdali takoj, ko bo to mogoče, če bodo razpolagali z vsemi informacijami in dokazili, bo stranki odločba lahko vročena že takoj po prenehanju ukrepov, v nasprotnem primeru pa se bo čas izdaje podaljšal za čas trajanja posebnih ukrepov.

Kako je z roki na davčnem področju?

Tek rokov za opravljanje procesnih dejanj strank (npr. pravna sredstva) ter za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti (plačilo davka po odločbi), ne bo prekinjen. Odmera davka se namreč šteje za nujno zadevo, saj je delovanje državnih organov odvisno od davčnih prihodkov. Zavezanec mora torej poravnati obveznost v rokih, kot izhajajo iz izreka odločbe in pravna sredstva vložiti v rokih, kot izhaja iz pouka o pravnem sredstvu. Navedeno velja za redne odmere (npr. odmere na podlagi napovedi, informativni izračun dohodnine, odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, itd).

VIRI: GOV.si