Vir slike: Pexels
Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci spomnil, da je vlada sprva načrtovala obdavčitev premoženja in razbremenitev dela, a ker do tega ni prišlo, zdaj predlaga alternativne rešitve. Kot je dejal, je božičnica v številnih evropskih državah že ustaljena praksa, zato želi Slovenija slediti tem zgledom. “Preprosto povedano, želimo si, da se trud zaposlenih pozna tudi v njihovih denarnicah,” je poudaril.
Letos bi obvezna božičnica znašala 639 evrov, izplačila javnim uslužbencem pa bi državo stala 118 milijonov evrov. Zaradi oprostitve prispevkov in davkov bi bil državni proračun dodatno prikrajšan še za več kot 250 milijonov evrov. Minister je dodal, da obvezna božičnica ne bo nadomestila nagrade za delovno uspešnost, ki jo mnoga podjetja že izplačujejo, temveč se bo vanjo vštela.
V gospodarstvu nezadovoljni: “Volilni bonbonček na plečih gospodarstva”
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je ocenil, da je obljuba o obvezni božičnici nerealna in škodljiva, saj številna podjetja v trenutnih razmerah tega stroška ne bi zmogla nositi. “Božičnica v višini polovične minimalne plače je prevelik zalogaj za številna izvozna podjetja. Gre za volilni bonbonček na plečih gospodarstva,” je opozoril in dodal, da bi lahko OZS ob nadaljevanju takšne prakse celo izstopila iz socialnega dialoga.
Glede na to, da je v državnem proračunu primanjkljaj v višini 1,6 milijarde evrov, se Cvar sprašuje, kje bo vlada našla denar za izplačilo božičnice. Česa takega si po njegovih besedah ne bi smel privoščiti noben predsednik vlade. Si bo pa zdravi del gospodarstva vedno prizadeval, da nagradi zaposlene, je dejal.
Skeptična so tudi nekatera podjetja. Marko Gorjak iz podjetja Orodjarstvo Gorjak je izračunal, da bi morali za izplačilo obvezne božičnice in dodatnih prispevkov nameniti tretjino letnega dobička. “Ni problem nagrajevati zaposlenih, problem je, da si tega preprosto ne moremo privoščiti vsi,” je dejal.
Veronika Rupnik Ženko je v komentarju Golob deli bonbončke za Dnevnik medtem zapisala, da vlada s takšnimi ukrepi ne razbremenjuje sistemsko dela, temveč z enkratnimi ukrepi kupuje naklonjenost volivcev. Ob tem je opozorila, da je državni proračun že zdaj obremenjen z visokim primanjkljajem in da takšna politika ne prinaša dolgoročne stabilnosti.
Vir slike: Pixabay
Nove spremembe za podjetnike normirance
Samostojni podjetniki, ki svojo dejavnost vodijo po normiranih odhodkih, torej “normiranci”, so že od začetka mandata trenutne vlade visoko na seznamu opravil. Po tem, ko so se le privadili na nova pravila, ki so zgornjo mejo prihodkov za normirance postavila pri 60.000 evrov letno, morajo zdaj ponovno pregledati zakonske spremembe. V tem času si je sicer verjetno marsikdo že poiskal drug način opravljanja dejavnosti – na družbenih omrežjih je mogoče redno zaslediti debate o tem, ali se morda splača odpreti d.o.o. ali pa poiskati možnost odprtja podjetja v tujini.
Ker spremembe “morda ne delujejo pozitivno oziroma motivacijsko na tiste, ki opravljajo dejavnost, čeprav “nikakor ni bil namen vpeljave sprememb odvračati posameznike od širjenja dejavnosti ali poslovanja”, vlada zdaj predlaga prilagoditev praga za vstop v sistem samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki željam gospodarstva. S tem želi dati jasen signal, da si želi širjenja dejavnosti in ustvarjanja dodane vrednosti, je dodal minister Boštjančič.
Prag za popoldanske normirance bi se zvišal s 30.000 na 50.000 evrov, za polne pa s 60.000 na 120.000 evrov. Za prvih 60.000 evrov prihodkov bi veljala štiriodstotna dohodnina, za preostanek pa 20-odstotna, kar bi pomenilo efektivno obdavčitev okoli 12 odstotkov. Po novem bi bil izstop iz sistema strožji, možnost povratka pa omejena šele po petih letih.
“Prag bi tako določili na način, da ne pride do trka izigravanj sistema in kaznovanja tistih, ki delajo pošteno, a so malenkost preko sedanjih mej,” je pojasnil. Zaradi tega bi bil nekoliko prilagojen tudi izstop iz sistema normirancev. Danes sistem omogoča, da je normiranec v letu, ko izstopi iz sistema, neomejen pri zgornji meji prihodkov. Lani je tako normiranec, ki je izstopil iz sistema, na pet milijonov prihodkov plačal samo 20-odstotni davek. Po novem bi bil zato davek za tiste, ki bi imeli povprečne prihodke v dveh letih nad 120.000 evri, 35-odstoten.
Možnost povratka v sistem normirancev bi medtem z dveh let podaljšali na pet let. V določenih dejavnostih namreč zaznavajo hitre povratke, v vmesnem času pa “opravljanje poslovanja preko kakšnega znanca”. Vlada si zdaj po njegovih besedah tudi glede sprememb pri normirancih želi razprave, tako splošne kot tudi v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.
