Odlog in obročno plačilo davkov: kakšne so možnosti po prenehanju interventnih ukrepov?

Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP) je na področju odloga plačila in obročnega plačila davka uvedel naslednje ukrepe:

– milejše pogoje za odobritev obročnega plačila za poslovne subjekte,

– ne obračunavanje obresti za čas odloga plačila, oziroma obročnega plačila,

– možnost plačilnih ugodnosti za akontacije davka in davčnega odteglja.

Zgoraj navedeni ukrepi so prenehali veljati 20. junija, z uveljavitvijo Sklepa o ugotovitvi prenehanja razlogov za interventne ukrepe na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju. ZIUJP je torej prenehal veljati, kar pomeni, da od 20. junija dalje poslovni subjekti več ne morejo zaprositi za odlog ali obročno plačilo davka v skladu s pogoji in določili interventne zakonodaje.

Kljub temu, da so ukrepi ZIUJP prenehali veljati, lahko poslovni subjekti v primerih, ko se soočijo s težavami pri izpolnjevanju davčnih obveznosti še vedno zaprosijo za odlog plačila, oziroma za obročno plačilo svojih davčnih obveznosti. Podlago za to nudijo določbe Zakona o davčnem postopku, ki v ta namen predvideva več možnosti: obročno plačilo ali odlog plačila v primeru hujše gospodarske škode; obročno plačilo ali odlog plačila z zavarovanjem in obročno plačilo pri preventivnem finančnem prestrukturiranju ali poenostavljeni prisilni poravnavi.

Na tem mestu velja omeniti, da zgolj vložitev vloge za navedene ukrepe ne zadrži postopka davčne izvršbe – slednja se zadrži le v primeru, če je izdana odločba, s katero se obročno plačilo, oziroma odlog plačila davka tudi odobri.

1. Obročno plačilo ali odlog plačila v primeru hujše gospodarske škode

Zavezancem je po 102. členu Zakona o davčnem postopku omogočeno plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev, v primeru da utrpijo hujšo gospodarsko škodo. FURS bo v tem primeru ugotavljal kumulativno izpolnjevanje dveh pogojev:

• davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda (zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov na katere ni mogel vplivati) in
• odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka bi davčnemu zavezancu omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.

Zavezanec je trajneje nelikviden, če ni sposoben pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznost, a še ne izpolnjuje pogojev za začetek insolvenčnega postopka. Ob izpolnjevanju drugih pogojev pa se zavezancu dovoli odlog ali obročno plačilo tudi v primeru ko še ni trajneje nelikviden, a bi takšno stanje lahko nastopilo, če bi davek že zapadel v plačilo.

Šteje se, da je zavezanec sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov na katere ni mogel vplivati izgubil v primerih, ko je izguba sposobnosti nastala zaradi:

• začetih stečajnih postopkov ali postopkov prisilne poravnave pri njegovih ključnih poslovnih partnerjih;
• ukrepov tuje države, na trgu katere davčni zavezanec ustvarja prihodke, zaradi katerih bi prišlo do trajnejše nelikvidnosti;
• dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni;
• neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma odpovedi pogodbe ključnih pogodbenih partnerjev, če davčni zavezanec izkaže, da po sodni poti uveljavlja terjatve do pogodbenih partnerjev, oziroma če so taka dejanja posledica domnevnih kaznivih dejanj pogodbenih partnerjev, za katere je podan obtožni predlog v kazenskem postopku;
• izrednih in nepredvidenih dogodkov na trgih, kjer ustvarja večino prihodkov;
• naravnih in drugih nepredvidenih nesreč.

Ukrep je mogoče ob izpolnjevanju zakonskih pogojev uveljavljati z obrazcem, ki je objavljen na spetni strani FURSa. Dejstvo, da bo ukrep omogočil preprečitev hujše gospodarske škode mora zavezanec primerno izkazati s pojasnili, poslovnimi strategijami in plani, sprejetimi poslovnimi odločitvami, predvidenimi finančnimi tokovi, pričakovanimi prilivi, pogodbami s poslovnimi partnerji ter z drugimi dokazili, katerih izvedba in finančni učinki se bodo pokazali v kasnejših obdobjih.

Vlogo lahko vložijo pravne osebe, oziroma združenja oseb, s.p.jevci in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. Vlogo se lahko vloži od nastanka davčne obveznosti, do njenega popolnega poplačila, po pošti ali na elektronski naslov FURSa ali pa elektronsko preko eDavkov.

Vlogi je zavezanec obvezan predložiti zlasti naslednja dokazila:

• bilanco stanja;
• izkaz poslovnega izida;
• izpiske o prometu in stanju na transakcijskih računih ter o morebitnih privarčevanih ali vezanih sredstvih pri bankah v tujini za obdobje šestih mesecev pred vložitvijo vloge;
• izpisek vseh zapadlih neporavnanih obveznosti z zneski in datumom zapadlosti;
• predlog za sodno izvršbo zoper poslovnega partnerja, če se v vlogi sklicuje na plačilno nedisciplino poslovnih partnerjev;
• potrdilo o zdravstvenem stanju, če je finančna stiska posledica zdravstvenih težav;

2. Obročno plačilo ali odlog plačila davka z zavarovanjem

Tudi v tem primeru je zavezancu  (fizični osebi ali poslovnemu subjektu) omogočeno obročno plačilo v največ 24 mesečnih obrokih, oziroma 24 mesečni odlog plačila obveznosti. Kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode se v tem primeru ne ugotavljajo, zavezanec pa mora predložiti dokument zavarovanja ali dovoliti vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register. Ustrezni dokumenti zavarovanja so določeni v Zakonu o davčnem postopku in zajemajo:

• bančno garancijo brez ugovora na prvi poziv, ki jo izda banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
• garantno pismo zavarovalnice, ki ga izda zavarovalnica, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
• cirkulirani certificirani ček, če je trasat takega čeka banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
• avalirano menico, če jo je avalirala banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
• gotovinski polog ali
• drug instrument zavarovanja, če na enakovreden način zagotavlja izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti.

Obrazec za uveljavljanje ukrepa je na voljo na spletni strani FURSa. Vlogo lahko upravičenec odda po pošti ali na elektronski naslov FURSa ali pa preko eDavkov, vse od nastanka davčne obveznosti pa do njenega popolnega poplačila.

3. Obročno plačilo pri preventivnem finančnem prestrukturiranju ali poenostavljeni prisilni poravnavi

Zavezanci lahko v tem primeru svoje obveznosti poravnajo v največ 60 mesečnih obrokih, ukrep pa velja le za srednja in velika podjetja. Kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode se ne ugotavljajo, je pa potrebno predložiti pravnomočni sklep sodišča o potrjenem sporazumu o finančnem prestrukturiranju ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi.

Do tega ukrepa so upravičeni le zavezanci (poslovni subjekti), zoper katerih je v skladu z zakonodajo mogoče voditi postopek preventivnega finančnega prestrukturiranja, oziroma postopek poenostavljene prisilne poravnave.

Obročno plačilo je mogoče odobriti le za obveznosti, ki so nastale do začetka postopka preventivnega finančnega prestrukturiranja, oziroma do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave.

Zgoraj navedenih ukrepov ni mogoče uveljavljati za naslednje obveznosti:

• akontacije davka;
• davčni odtegljaj;
• prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
• prispevke za zdravstveno zavarovanje;
• obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih evidenc o odmeri teh obveznosti;
• globe in stroške postopka o prekršku;
• obveznosti, na katere v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, učinkuje postopek zaradi insolventnosti.

V času ukrepa tečejo obresti

Za čas, ko je davčni organ zavezancu odobril ukrep odložitve plačila davka, oziroma dovolil obročno plačilo, se za odloženi znesek ali neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) zaračunajo obresti po obrestni meri, ki znaša 2% letno, oziroma je v višini referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, ki jo objavi Evropska komisija, če je ta na dan izdaje odločbe višja od 2%.

Zamude pri plačilu obveznosti

Če zavezanec obroka v roku ne plača, oziroma ga plača le delno, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Na to posledico je sicer zavezanec opozorjen že v izreku in obrazložitvi odločbe o obročnem plačilu davka.