Filter Planet Care, nameščen na pralni stroj (Vir: Planet Care)
Plastika predstavlja čedalje bolj pereč okoljski problem. Če so v medijih običajno izpostavljene fotografije kupov plastične embalaže, pa se številni ne zavedajo problema mikroplastike, ki je našim očem nevidna. Gre za izjemno majhne delce plastike, ki se sproščajo v vodotoke in kasneje v morja in oceane. Pri tem jih zaužijejo vodni organizmi, s čimer mikroplastika vstopi v prehranjevalno verigo. Mikroplastika je tako v čedalje večji meri prisotna v številnih organizmih, tudi v človeškem telesu.
O problematiki mikroplastike in o filtrih za pralne stroje, ki jih je z namenom reševanja te težave razvilo podjetje Planet Care, sva se pogovarjala z dr. Andrejem Kržanom. Po njegovih besedah se kar 35 % vse mikroplastike, ki je prisotna v morjih in oceanih, tja sprošča s pranjem perila. Čedalje več naših oblačil je namreč iz sintetičnih materialov; torej iz plastike. V stiku z visoko temperaturo izločajo plastična vlakna.
Delovanje filtra Planet Care
»Filter namestimo na odtočno cev pralnega stroja. Deluje povsem mehansko. Njegov rok delovanja je omejen na 1 mesec. Po preteku tega obdobja kartušo s filtrom zamenjamo. Ker se vlakna nabirajo v filtru, je treba z njimi nekaj narediti. Polne kartuše sprejemamo nazaj in jih regeneriramo. To nam omogoča, da več kot 95 % kartuše ponovno uporabimo. Preostalih 5 % materiala, torej notranjost, polnilo in ujeta vlakna, postane odpadek. Skladiščimo ga z namenom naknadnega recikliranja.«
Dr. Andrej Kržan poudarja, da ne želijo, da uporabniki sami odpirajo in čistijo filtre, saj bi v tem primeru vlakna lahko ponovno pristala v okolju.
Majhna ekipa širokega nabora znanj
Planet Care je bil ustanovljen pred 2 letoma. V njem delujejo ustanoviteljica podjetja Mojca Zupan, ki je po poklicu pravnica; dr. Andrej Kržan, kemik, ki se ukvarja s preučevanjem okoljskih vidikov plastike; dr. Miha Vrhovec, strokovnjak s področja robotike, ki skrbi za proizvodnjo; Hakim El Khiar, inženir, ki se ukvarja tehnologijami, povezanimi z vodo, ter strokovnjaki s področja marketinga.
Razvoj ideje
Mojca Zupan se je nekaj časa ljubiteljsko ukvarjala s projektom vzgoje spiruline. Ta je nitaste oblike in jo je treba filtrirati. Pred več kot dvema letoma je Zupanova obiskala razstavo na temo morskih odpadkov. Ugotovila je, da so vlakna mikroplastike podobna kot tista pri spirulini. Vprašala se je, zakaj se tega ne odstranjuje iz vode po podobnem principu, kot se filtrira spirulino.
Tudi raziskovalec dr. Kržan se je že nekaj časa ukvarjal s problematiko mikroplastike in iskal rešitve, da se ta ne bi v tolikšni meri sproščala v okolje. Na pobudo Mojce Zupan je pristopil k podjetju.
Filter, ki zadrži do 90 % plastičnih vlaken (Vir: Planet Care)
Obstajajo v tujini že kakšni podobni izdelki?
»Obstaja nekaj izdelkov z enako funkcijo; proizvajajo jih v Evropi in v ZDA. Menimo, da je naš izdelek najbolj praktičen in najbolj učinkovit, saj zadrži velik delež vlaken in je uporaben dlje časa. Verjamemo, da imamo najboljšo rešitev v svetovnem merilu. Iščemo najboljši kompromis med tem, koliko vlaken zadržimo in čim daljšim rokom trajanja filtra. Naš izdelek so testirale tudi različne institucije.«
Povezovanje z Gorenjem in drugimi proizvajalci pralnih strojev
»Mislim, da se vsi proizvajalci bele tehnike in pralnih strojev zavedajo problematike vlaken oziroma mikroplastike. So pa naredili bolj malo korakov, da bi poiskali rešitev te težave, ker tega nihče ne zahteva od njih. Naša želja je, da bi bil naš filter vgrajen v vsak pralni stroj na trgu. Mislim, da bo takšna tudi prihodnost. Videti pa je, da bomo za to potrebovali še nekaj let.«
Ekipa Planet Care zato v prvi fazi ponuja filtre, ki jih potrošniki sami namestijo na pralne stroje. Na tak način želijo širiti vest o tem, da obstaja realna rešitev tega problema. Želijo si, da bi čim prej prepričali tudi proizvajalce strojev ter pripravljalce zakonov, da ukrepajo, ker so rešitve na voljo.
»V stiku smo z večino proizvajalcev pralnih strojev; v Evropi z vsemi glavnimi pa tudi z Gorenjem in njihovimi znamkami. Zanje je to nekaj novega. Zaenkrat z njihove strani še ni prišlo do odločitve za tovrstno vgradnjo. Prepričan sem, da se bo to zgodilo v roku nekaj let. V tem času bo na tem področju verjetno že obstajala kakšna zakonska zahteva, da voda, ki izhaja iz pralnih strojev, ne sme vsebovati mikrovlaken.«
Filter Planet Care (Vir: Planet Care)
Največ filtrov prodajo na Nizozemskem
Kako je s prodajo filtrov v svetovnem merilu?
»Trenutno največ filtrov prodamo na Nizozemskem. V drugi polovici septembra smo z nizozemskimi partnerji začeli s prodajno kampanjo. Pri tem je sodelovala tudi nevladna organizacija, ki se ukvarja z onesnaževanjem z vlakni iz pranja.«
Dr. Kržan pravi, da izdelke prodajajo tudi po drugih evropskih državah ter v Avstraliji, Kaliforniji, Južni Koreji, Novi Zelandiji in drugod. Pri tem se srečujejo z nekaterimi logističnimi težavami, ki se jih trudijo v čim večji meri odpraviti.
Pri izdelavi filtrov se niso usmerili zgolj na domače pralne stroje. Velik problem namreč predstavljajo tudi stroji v pralnicah, v katerih se perejo velike količine perila. Ti stroji delujejo na nekoliko drugačen princip.
»Na tem področju sodelujemo tudi z ameriškim partnerjem.«
Največji izzivi na podjetniški poti
»Izzivov je vedno dovolj. Imamo premalo rok, premalo denarja, premalo časa (smeh). S tehnične plati je izziv dobiti resnega partnerja, proizvajalca pralnih strojev, ki bi se odločil za vgradnjo teh filtrov. To je nekaj, na kar še čakamo. Izzivi se nanašajo tudi na delovanje filtra; želimo izdelati filter, ki bi ujel 100 % vlaken in bi imel čim daljšo življenjsko dobo; od 3 mesecev do pol leta.«
Za konec
»Mikrovlakna so pomemben onesnaževalec, ki ga stalno spuščamo v okolje, čeprav to ne bi bilo potrebno. Z našimi filtri lahko tovrstno onesnaževanje zaustavimo. Prej kot začnemo s tem, bolje bo. V okolju ta snov nima kaj iskati.«
Dr. Kržan priporoča tudi, da za zmanjšanje tega problema kupujemo čim manj oblačil iz sintetičnih materialov, da perilo peremo pri nižjih temperaturah in da se skušamo izogniti prepogostemu pranju perila.
