Pred vstopom na trg je priporočljivo pregledati ustrezne baze podatkov, saj obstaja možnost, da so logotip, besedna zveza ali slogan, s katerimi se želite pojavljati in predstavljati na trgu, že pravno zavarovani kot blagovna znamka.
Baze podatkov
Kršitev blagovne znamke
Kršitev blagovne znamke predstavlja neupravičena uporaba vsakršnega simbola blagovne znamke (vključno z logotipom, etiketo, nalepko, brošuro, navodili za uporabo ali garancijskim dokumentom, na katerem je tak simbol), tudi če je postavljen ločeno, v povezavi s točno določenim blagom ali storitvami, ki so enake ali podobne tistim imetnika znamke.
Blagovno znamko lahko kršite tudi nezavedno, ker npr. ne veste, da ima nekdo že zaščiten simbol, ki ga uporablja na trgu. Zato je priporočljivo preveriti, ali je znak, simbol, besedna zveza ipd. že registriran kot blagovna znamka – predvsem v povezavi z določenim blagom in storitvami.
Pravno varstvo blagovne znamke
Imetnik pravice blagovne znamke lahko izbira med uporabo ukrepov civilne, kazenske in upravne narave.
1. Civilni ukrep
Za spore v zvezi s pravicami intelektualne lastnine je izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Imetnik lahko pri tem sodišču vloži:
- tožbo zaradi kršitve pravic in uveljavlja enega ali več tožbenih zahtevkov (npr. prepoved kršitve, odstranitev predmetov kršitve iz gospodarskih tokov, uničenje predmetov kršitve, povrnitev škode, objavo sodbe, pri kršitvah avtorske in sorodnih pravic tudi civilno kazen),
- predlog za izdajo začasne odredbe.
Sodišče odloča na podlagi zakonodaje, ki ureja posamezno pravico intelektualne lastnine, in drugih civilnih predpisih (npr. Obligacijski zakonik, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o izvršbi in zavarovanju).
Zoper odločitev okrožnega sodišča je dovoljena pritožba na Višje sodišče v Ljubljani, odločitev tega sodišča pa se lahko izpodbija le še z izrednimi pravnimi sredstvi (npr. revizija in zahteva za varstvo zakonitosti pri Vrhovnem sodišču RS, obnova postopka na prvostopenjskem sodišču).
Preberite tudi članek Registracija blagovne znamke.
2. Kazenski ukrepi
Ti ukrepi sodijo v pristojnost policije, državnega tožilstva in krajevno pristojnih okrajnih sodišč.
Kršitev pravice blagovne znamke lahko pomeni tudi kaznivo dejanje.
Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ-1) določa v 233. členu kaznivo dejanje “neupravičena uporaba tuje oznake ali modela”:
(3) Predmeti iz prvega in drugega odstavka tega člena ter orodja in naprave, ki se uporabljajo za njihovo izdelovanje, se vzamejo.
Poleg fizičnih oseb so v primeru storitve navedenih kaznivih dejanj kazensko odgovorne tudi pravne osebe (Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja). Zagrožene kazni za pravne osebe so denarna kazen, odvzem premoženja, prenehanje pravne osebe itd.
Imetnik pravice lahko poda ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja pri policiji ali državnem tožilstvu.
Vir in pravna podlaga:
- Urad za intelektualno lastnino
- Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1), Uradni list RS 45/2001 – 100/2013
