Pogajanja bodo tokrat sploh zanimiva zaradi napovedanega izstopa Velike Britanije iz EU. Glavna pobudnica za liberalen trgovinski sporazum je bila namreč prav Velika Britanija.
Kaj lahko pričakujemo tokrat?
Številni pogajalci bodo v imenu EU, ter v imenu ZDA vodili pogajanja o bistvenih točkah sporazuma, med katere spada regulacija trga, regulacija standardov na posameznih področjih in način, kako bodo organi preverjali uspeh in pravilno delovanje sporazuma. Del pogajanj bo namenjen dogovorom z organizacijami, ki so tesno povezane s sporazumom. Rezultat pogajanj ne bo znan javnosti, vseeno pa bo Evropska Komisija objavila poročilo o napredku in okvirni vsebini posameznih točk sporazuma.
…sicer: Točke, ki so že dogovorjene
Letošnjega julija je v Bruslju potekal 14. krog pogajanj. Tudi tedaj je bila glavna točka pogovorov dostop in regulacija trga. Na področju regulacije posamičnih sektorjev so že tedaj dosegli pomemben napredek na področjih farmacevtike, kozmetike, avtomobilske industrije, kemikalij in medicinskih pripomočkov.
Najbolj sporne točke sporazuma
Trgovinski sporazum med Evropsko Unijo in Združenimi državami Amerike, TTIP (Transatlantic Trade and Investment Treaty) je v fazi dogovarjanja že dolga leta, javnost pa se je z vsebino sporazuma delno seznanila leta 2014, ko je Evropska Komisija objavila poročila o posameznih temah, ki bi jih sporazum urejal. Prav tako so v medije, prek različnih virov, postopoma puščale informacije o vsebini sporazuma, kar je povzročilo veliko razburjenje v javnosti.
Evropski mediji in javnost se radi obregnejo ob prehranske in okoljske standarde, ki so v ZDA precej nižji kot v Evropski Uniji. Med drugim je v ZDA dovoljena gensko spremenjena hrana, večje število pesticidov, hormonov in različnih prehrambenih dodatkov, prav tako pa izrazito manj varujejo okolje. Na primer, ZDA trenutno dovoljuje 1200 različnih kemikalij v kozmetiki, Evropska Unija pa le 12.
Dejstvo je, da smo Evropejci lahko upravičeno razburjeni, saj bo TTIP ne glede na rezultat pogajanj, znižal standarde in zato kakovost hrane, okolja, varstva zaposlenih in še kaj. Evropske vrednote bodo močno občutile ameriški liberalizem.
Vendar pa TTIP ne prinaša le slabih sprememb. Po podatkih EU bo sprejem sporazuma povečal evropski BDP za skoraj 120 miljard, ameriški BDP za 90 miljard, preostali svet pa bo razporejeno užival skoraj za 100 miljard povečan BDP. Slovenska in druga evropska podjetja se bodo lažje širila na ameriški trg, zato bo EU postala bolj konkurenčna proti preostalemu svetu, ki v zadnjih letih uživa močno gospodarsko rast, sploh na Kitajskem. Zagovorniki sporazuma trdijo, da dogovor v bistvu spreminja le dajatve, saj pretok blaga obstaja že sedaj, TTIP pa bo le povečal obseg trgovine.
Zadnja točka sporazuma TTIP, ki se nanaša na reševanje sporov, je v nekaterih medijih dobila negativno konotacijo, zaradi t.i. Klavzule ICSID. Na srečo vseh potrošnikov in državljanov EU, je klavzula ICSID povsem standardna klavzula mednarodnih sporazumov, ki poleg trgovine urejajo tudi investicije. Klavzula ICSID namreč pravi le to, da bo investitor lahko tožil državo preko investicijske arbitraže v specializiranem centru ICSID (ang. International Centre for Settlement of Investment Disputes). Dejstvo, da lahko investitor toži državo pa je nujno, saj je le tako zadoščeno pravnim standardom, ki pravijo, da mora imeti vsak dostop do sodišča, tudi pravne osebe. Praksa ICSID arbitraže pokaže, da arbitri ob obravnavi primera upoštevajo socialno funckcijo države in zato nikoli ne dosodijo vesoljskih odškodnin, saj se zavedajo, da invesitor, ki je pravna oseba, s tem utrpi le izgubo dobička, država pa tudi izgubo splošne blaginje.
Prvotni časovni okvir je predvideval, da bodo pogajanja zaključena že leta 2014, vendar so zagovorniki transatlanskega sporazuma naleteli na močno opozicijo domačih civilnih inciativ in političnih strank. Strokovnjaki sedaj predvidevajo, da bodo pogajanja zaključena šele leta 2020.
Vir:
- Vlada: Trgovinski sporazum ZDA EU
