Referendum o interventnem zakonu je glasovanje, ki se podjetnikov tiče najbolj neposredno. Odločali bomo o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki zadeva normirance, prispevke in davke, po referendumih 11. oktobra pa je naslednji na vrsti. Državni zbor je 16. oktobra na izredni seji potrdil odlok o razpisu: volivci bodo odločali v nedeljo, 6. decembra, roki za izvedbo referenduma pa začnejo teči 30. oktobra.
Referendumi 11. oktobra so zaključeni
Glasovanje na štirih referendumih 11. oktobra je končano, udeležba je bila okoli 54,6 odstotka. Po neuradnih izidih je bil zakon o parlamentarni preiskavi zavrnjen (51,26 odstotka proti). V posvetovalnih referendumih je večina podprla pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom (60,5 odstotka za) in omejitev volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah (55,3 odstotka za). Izid o ukinitvi RTV-prispevka je izjemno tesen: po preštetih poštnih glasovih iz Slovenije je proti ukinitvi 546 glasov več, odločili pa bodo še glasovi iz tujine. Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči. Več o vseh štirih vprašanjih najdete v članku Referendum 11. oktobra: o čem bomo odločali?
O čem odločamo
Državni zbor je zakon sprejel 11. maja s 47 glasovi za in 35 proti, vendar še ne velja. Gre za naknadni zakonodajni referendum: volivci odločajo, ali naj sprejeti zakon začne veljati. Volivci bodo odgovarjali na vprašanje, ali so za to, da se uveljavi zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel 11. maja. Referendum zadeva celoten zakon, zato posameznih ukrepov ni mogoče potrditi ali zavrniti ločeno. Po ustavi je zakon zavrnjen, če je proti glasovala večina volivcev, ki so glasovali, in hkrati najmanj petina vseh volivcev. Več o samem zakonu smo pisali ob njegovem sprejetju v članku Poslanci potrdili interventni zakon za razvoj Slovenije.
Pot do referenduma
- Državni zbor je 27. maja sklenil, da referenduma ni mogoče razpisati, ker zakon vsebuje davčne določbe, o katerih ustava referenduma ne dopušča.
- Ustavno sodišče je ta sklep 24. julija razveljavilo.
- Sindikati so od 1. septembra do 5. oktobra zbirali podpise. Oddalo jih je 42.694 volivcev, potrebnih pa je bilo 40.000.
- Zahtevo za razpis so vložili 9. oktobra. Državni zbor ima za razpis sedem dni časa, od razpisa do glasovanja pa mora preteči najmanj 30 dni in največ leto dni.
- Svoboda je zaradi lokalnih volitev 15. novembra predlagala 22. november ali 6. december. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je predlagal 6. december, državni zbor pa je 16. oktobra potrdil odlok o razpisu.
Kaj zakon prinaša podjetnikom
Po besedilu, ki ga je sprejel državni zbor, zakon med drugim uvaja:
- Razvojno kapico: osnova za socialne prispevke bi bila navzgor omejena na 7.500 evrov bruto mesečno.
- Normirance: normirani odhodki bi se priznavali stopničasto, in sicer 80 odstotkov do 100.000 evrov prihodkov, 70 odstotkov do 120.000 evrov, 40 odstotkov do 150.000 evrov, nad tem pa ne več.
- Popoldanske s.p.: meja prihodkov bi se zvišala na 70.000 evrov, prispevek za dolgotrajno oskrbo pa bi odpadel.
- Mikro s.p.: za samozaposlene s prihodki do višine minimalne plače bi se prispevki znižali približno z 650 na 250 evrov na mesec.
- DDV: 5 odstotkov za 15 skupin osnovnih živil in možnost začasnih 9,5 odstotka za energente za devet mesecev.
- Najemnine: davek od oddajanja nepremičnin v najem bi se znižal s 25 na 15 odstotkov.
- Upokojence: delovno aktivni upokojenec bi prejemal polno pokojnino.
Zakon odlaga tudi uporabo novega zakona o gostinstvu do konca leta, kar vpliva na oddajanje stanovanj, o čemer smo pisali v članku Kratkoročno oddajanje stanovanj: omejitve po občinah in alternative.
Kdo je za zakon
- Predlagatelji: poslanci NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce. Zakon je v državnem zboru podprla tudi SDS.
- Vlada: nima pripomb k odloku o razpisu in podpira uveljavitev zakona. Premier Janez Janša je referendum označil za ključno bitko med konceptom razvoja in konceptom zavisti.
- Gospodarska združenja: Gospodarska zbornica Slovenije se bo vključila v referendumsko kampanjo, a opozarja, da je podpora pogojna. Zakon je po njenih besedah prvi korak v pravo smer, od vlade pa pričakuje jasen načrt financiranja. Zakon podpirajo tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.
Kdo je proti zakonu
- Sindikati: sindikalne centrale, med njimi ZSSS in Pergam, zakon imenujejo zakon za razkroj solidarnosti. Opozarjajo, da koristi predvsem višjim dohodkom in ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo in kulturo.
- Opozicijske stranke: Svoboda, SD in Levica so podprle zbiranje podpisov. Svoboda zakonu očita predvsem način sprejemanja, SD in Levica pa, da ni razvojni, ampak načenja solidarnost in povzroča luknjo v javnih financah.
- Opozorila drugih: Mladinski svet Slovenije izraža skrb, da bi študentski s.p. lahko povečal prekarnost mladih, in zahteva analizo posledic.
Spor o denarju
Največ razhajanj je pri javnih financah. Sindikati ocenjujejo izpad prihodkov na okoli 1,2 milijarde evrov, nekdanje finančno ministrstvo pa je ob sprejemanju zakona govorilo o približno 1,1 milijarde evrov na leto. Podporniki zakona poudarjajo, da bi ukrepi spodbudili delo, podjetništvo in naložbe, in zavračajo očitke o nevzdržnem izpadu.
Kaj to pomeni za vas
Dokler zakon ne začne veljati, velja obstoječa ureditev. Pri odločitvah o normiranju, prispevkih in obliki dejavnosti se zato ne zanašajte na ukrepe iz zakona. Trenutna pravila najdete v pillarjih Prispevki za samostojne podjetnike in Obdavčitev s.p.. O poteku referendumske kampanje in o rezultatu bomo poročali.
Zgoraj navedeni zneski in pragovi izhajajo iz besedila, ki ga je sprejel državni zbor, in iz poročanja medijev na dan 15. oktobra. Zakon še ni objavljen v Uradnem listu, zato ob morebitni uveljavitvi preverite dokončne podatke.
