Po oceni slovenskih finančnih direktorjev bodo na rast BDP-ja v naslednjem letu najbolj vplivale tuje naložbe in okrevanje bančnega sektorja (Vir slike: Picjumbo).
Po ocenah slovenskih finančnih direktorjev bodo na rast BDP-ja v prihodnjih 12 mesecih najbolj vplivale neposredne tuje naložbe in okrevanje bančnega sektorja, so zaupali v anketi, ki jo je družba Deloitte že petič izvedla v Sloveniji (anketa se je na srednjeevropski ravni izvedla že sedmič). Razvoj slovenskega gospodarstva po njihovem mnenju najbolj ovirajo vmešavanje politike v gospodarstvo, neugodna davčna zakonodaja in pomanjkanje vladnih spodbud za promocijo podjetništva.
Šestdeset odstotkov pričakuje povečanje prihodkov
Štirje od desetih finančnih direktorjev pričakujejo, da se bo stopnja brezposelnosti letos nekoliko zmanjšala, trije od desetih, da bo bo ostala na enaki ravni kot lani, dva pa, da se bo brezposelnost nekoliko povečala. Spodbuden je tudi podatek, da kar 61 odstotkov vprašanih finančnih direktorjev pričakuje povečanje prihodkov svojih podjetij v prihodnjih 12 mesecih, zgolj 14 odstotkov pa upad.
Bolj pozitivno ozračje je prineslo tudi drugačne prioritete – 59 odstotkov namerava v naslednjih 12 mesecih povečati prihodke na obstoječih trgih, 38 odstotkov pa jih okrepiti na tujih trgih, medtem ko se bo 32 odstotkov finančnih direktorjev usmerilo na zmanjšanje neposrednih stroškov.
Vse višje med prioritetami tudi investicije
Višje v primerjavi z lanskim letom so uvrstili tudi investicije – tokrat na četrto mesto (lani pa so bile najnižje uvrščene). »Ključna izziva za finančne direktorje tudi letos ostajata znižanje stroškov poslovanja in prenova poslovnih procesov,« dodajajo pri Deloitte.
Kljub izraženemu optimizmu pa so pri Deloittu zaznali tudi previdnost: več kot polovica finančnih direktorjev meni, da je splošno stanje finančne in ekonomske negotovosti v državi višje od običajne, torej visoko ali zelo visoko. Štirje od desetih menijo, da v Sloveniji vlada normalna stopnja finančne in ekonomske negotovosti.
Vse več zanimanja za ruski in azijski trg
Najpomembnejša trga za slovenske družbe ostajata nemško govoreča trga, torej Nemčija in Avstrija, a je opaziti manjši upad glede na lansko leto (lani 62 odstotkov, letos 41 odstotkov), medtem ko so že tradicionalno zanimivi trgi nekdanjih jugoslovanskih republik. Zanimiv porast v pomembnosti pa je opaziti tudi v ruski trg in trge držav nekdanje Sovjetske zveze ter azijski trg.
Posojila: lani pesimistični, letos bolj optimistični
Anketa CFO Survey, ki je potekala od avgusta do oktobra lani, v njej pa je sodelovalo 489 finančnih direktorjev iz enajstih držav, je ugotovila še, da so finančni direktorji v srednjeevropski regiji prepričani, da so nova posojila za gospodarske družbe večinoma normalno dostopna. Največji odstotek teh je zaslediti na Poljskem, podobno ocenjujejo tudi na Češkem, Slovaškem, v Bolgariji in v Bosni in Hercegovini. »V Sloveniji je letos mogoče zaznati preobrat na tem področju, saj kar 61 odstotkov vprašanih finančnih direktorjev meni, da so nova posojila normalno dostopna. Še lani jih je prav toliko menilo, da so posojila v Sloveniji težko dostopna, kar je našo državo postavilo na najslabše mesto po dostopnosti novih posojil med državami v Srednji Evropi,« pojasnjujejo pri Deloittu. Po mnenju Barbare Žibret Kralj, partnerke v družbi Deloitte, anketa ponovno potrjuje, da je Slovenija »na bolj trdni in optimistični gospodarski poti«.
Tveganja: recesija, zmanjšanje domačega ali tujega povpraševanja in pritisk na znižanje cen
Med največje dejavnike tveganja za naslednjih dvanajst mesecev slovenski finančni direktorji uvrščajo morebitno recesijo in zmanjšanje domačega povpraševanja, recesijo in zmanjšanje tujega povpraševanja ter tržne pritiske na znižanje cen produktov oziroma storitev.
