Tretji protikorona paket zakonodaje je tik pred sprejetjem. (Vir slike: Pixabay)
Predlog zakona torej cilja predvsem na pomoč panogi turizma in gostinstva ter tistim delodajalcem zasebnega sektorja, ki bi bili brez pomoči države zaradi posledic epidemije primorani odpuščati. V predlogu sta predvidena dva ukrepa, ki sta usmerjena v ohranitev delovnih mest v čim večjem obsegu, to sta subvencioniranje skrajšanega delovnika in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo.
Subvencije za skrajšani delovni čas
Ukrep naj bi veljal za zasebne delodajalce, ki vsaj 10% delavcem ne bo mogel zagotavljati 90% dela. Država bo delodajalcu za vsakega takega delavca subvencionirala nadomestilo plače v obsegu od 5 do 20 ur tedensko, ukrep pa naj bi veljal najdlje do konca letošnjega leta.
Do ukrepa bi bili upravičeni delodajalci, ki se bodo za subvencijo prijavili na zavodu za zaposlovanje, ne glede na svojo pravno obliko za vse svoje zaposlene, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, s polnim delovnim časom. Do subvencije naj bi bili tako za svoje zaposlene upravičeni tudi s.p.-ji, direktorji enoosebnih družb in društva. Višina plače teh zaposlenih sicer ni omejena, a država delodajalcem za delavce, ki prejemajo več kot minimalno plačo ne bo vrnila celotne plače. Delodajalec bo moral tudi poskrbeti, da takim delavcem zagotavlja vsaj polovični delovni čas, torej 20 ur na teden.
Koliko subvencij je mogoče uveljavljati in v kakšnem znesku?
Delodajalec bo glede na predlog zakona lahko za posameznega zaposlenega tedensko uveljavljal do največ 20 ur subvencij, najmanj pa 5 ur. O tem se bo lahko odločal vsak mesec sproti, za posameznega delavca pa bo pomoč mogoče uveljavljati največ 5 mesecev, do konca leta. Višina subvencije je fiksna in se bo izračunala glede na sorazmerni del opravljenega delovnega časa na 80% minimalne plače. Zneski so naslednji:
- 448 evrov na delavca na mesec za subvencioniranih od 16 do 20 ur dela na teden,
- 336 evrov na delavca na mesec za subvencioniranih od 11 do 15 ur dela na teden,
- 224 evrov na delavca na mesec za subvencioniranih od šest do 10 ur dela na teden,
- 112 evrov na delavca na mesec za subvencioniranih pet ur dela na teden.
Kakšno plačo morajo prejeti zaposleni?
Delavec za katerega bo delodajalec uveljavljal subvencijo bo moral za oddelani del delovnega časa (najmanj 20 ur) prejeti polno plačo. Za neoddelani del delovnega časa (največ 20 in najmanj 5 ur) pa bo delavec prejel 80% plače, kot bi bil na čakanju na delo iz poslovnega razloga. Plača bo morala biti izplačana v rokih določenih s pogodbo o zaposlitvi, subvencijo pa bo delodajalec prejel v 30 dneh po podpisu pogodbe z zavodom za zaposlovanje.
Kdo subvencije ne more uveljavljati?
Do subvencije ne bodo upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50%. Ravno tako uveljavljanje ukrepa ne bo mogoče za zaposlene v odpovednem roku ali zaposlene upravičene do dela s skrajšanim delovnim časom, ki prejemajo delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu.
Kakšne obveznosti ima v času prejemanja subvencije delodajalec?
Delodajalec v času prejemanja subvencije in še mesec po tem ne bo smel delavcu odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ravno tako bo prepovedano odrejanje nadurnega dela, neenakomerno razporejanje delovnega časa ali začasna prerazporeditev delovnega časa, če bi lahko delodajalec to delo opravil z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom. Do subvencije ne bodo upravičeni tudi delodajalci v postopku likvidacije. Prepovedano je tudi izplačilo dobička ali nagrad poslovodstvu za poslovno uspešnost ali nakup lastnih poslovnih deležev. V primeru kršenja teh določb so predvidene visoke globe, ter vračilo subvencij z obrestmi.
Podaljšane subvencije za čakanje na delo
Predvideno je tudi podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, vendar pa bo slednje veljalo le še v juniju in le za določene delodajalce – tiste v panogi turizma, gostinstva in z njima povezanimi dejavnostmi po SKD:
- 55.10 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov,
- 55.20 – Dejavnost počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje,
- 55.30 – Dejavnost avtokampov, taborov,
- 56.10 – Dejavnost restavracij in druga strežba jedi,
- 79.1 – Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti,
- 82.30 – Organiziranje razstav, sejmov, srečanj,
- 90.020 – Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje,
- 90.040 – Obratovanje objektov za kulturne prireditve,
- 92.001 – Dejavnost igralnic,
- 49.391 – Medkrajevni in drug cestni potniški promet.
Do uveljavljanja pomoči bodo še vedno upravičeni delodajalci, ki so jim prihodki iz prodaje zaradi koronavirusa glede na enako lansko obdobje (odvisno od časa obstoja podjetja) upadli za vsaj 10%.
Boni za zagon turizma
Turistični panogi naj bi na pomoč priskočili tudi z boni, ki jih bo mogoče koristiti za plačilo nočitve ali nočitve z zajtrkom v nastanitvenih objektih v Sloveniji, do konca letošnjega leta. Glede na predlog naj bi bila do bona upravičena vsaka oseba, ki je imela na dan 13. marca 2020 stalno bivališče v Sloveniji. Polnoletnim osebam bo pripadel bon v višini 200 evrov, mlajšim pa bon v višini 50 evrov. Boni bodo prenosljivi tudi med sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena, torej med zakonci, med otroci in starši, med starimi starši in vnuki.
Na dopust bo s koriščenjem bona mogoče v hotele, počitniške domove, turistične kmetije, zasebne sobe, planinske domove, mladinska prenočišča, kampe indruge nastanitve za krajši čas.
