Vlada je podprla podpis trgovinskega sporazuma CETA (Vir slike: Gratisography.com)
Do tedaj morajo podpis sporazuma potrditi še državne vlade in parlamenti, med drugim slovenski Državni zbor. O tem, ali bo Evropska Unija lahko uspešno podpisala sporazum s Kanado bodo v državnem zboru odločali v prihodnjih dneh.
CETA je po strukturi podobna trgovinskemu sporazumu med EU in ZDA, TTIP, vendar pa se vsebina precej razlikuje. Kanadski standardi blaga so namreč mnogo bližji evropskim, poleg tega pa si Kanada močno prizadeva za sklenitev tega sporazuma, in zato ne postavlja visokih zahtev in ultimatumov, kot to počne ZDA v pogajanjih z EU o sporazumu TTIP.
Slovencem, ki lahko prostotrgovinski sporazum pričakujemo z odprtimi rokami, bo od 27. oktobra dalje močno olajšana trgovina s Kanado. Poleg tega je slovenskim pogajalcem uspelo, da so pri oblikovanju besedila sporazuma upoštevali vseh šest pogajalskih točk, na katerih je Slovenija vztrajala. Kljub nesoglasju o poglavju o vodi, so evropski pogajalci dosegli, da bodo evropske države ohranile pristojnost nad regulacijo naravnih virov.
Po trditvah EU in slovenskega Ministrstva za gospodarstvo ne bo pričakovati bistvenih sprememb v standardu hrane in izdelkov, ki se nanašajo na občutljive potrošnike, kot so otroci in bolni. Vsi uvoženi proizvodi bodo morali ustrezati evropskim in državnim standardom. Perutninski izdelki in jajca bodo pod drobnogledom, saj se standardi med Kanado in EU najbolj razlikujejo.
CETA bo odpravila skoraj vse (99%) tarifne postavke, kar ne pomeni le večje konkurenčnosti na trgu, temveč tudi večjo konkurečnost slovenskih podjetij, ki že sedaj veljajo za ene izmed najbolj kvalitetnih. Sporazum zato prinaša številne podjetniške priložnosti, sploh za družbe, ki se lahko integrirajo z večjimi evropskimi konglomerati, ki so že izoblikovali načrt za napad na kanadski trg.
Del sporazuma, ki se nanaša na reševanje sporov je do sedaj določal investicijsko sodišče za reševanje sporov med vlagatelji in državi (ICSID) kot primarno pristojno v sporih med investitorji in državami. Slovenski pogajalci so vztrajali, da morajo nacionalna sodišča ohraniti del pristojnosti pri reševanju teh sporov, saj bodo države le tako ohranile svojo suverenost. Prav zato si lahko štejemo kot velik uspeh, da bo CETA v svoji končni obliki dovoljevala napotitev na državna sodišča in se ne bo izključno podredila arbitraži na centru ICSID.
Večina evropskih držav je podpis sporazuma že podprla, med največje skeptike pa spada Nemčija, ki ostro nasprotuje ohlapnim standardom, ki veljajo ‘čez lužo’. Prav tako kot slovenska vlada, tudi nemška nasprotuje temu, da bi reševanje sporov v celoti prenesli na arbitražni center ICSID. Dejstvo, da so pogajalci uspeli doreči sporno klavzulo o reševanju sporov nakazuje na to, da bo Nemčija v kratkem podprla podpis CETE, kar pomeni, da je podpis EU le še vprašanje časa.
Vir: http://ec.europa.eu/trade/policy/in-focus/ceta/
