Osnove računovodstva
Do sedaj smo večjo pozornost posvečali kategorijam, ki nam prinašajo stroške, zato je čas, da rečemo še nekaj o prihodkih. Slednji lahko pomenijo, da smo povečali aktivo, kar pomeni denar ali terjatve za prodano blago, ki ga kupci še niso plačali, ali pa smo zmanjšali pasivo, kar pomeni, da smo zmanjšali dolgove. Delimo jih na poslovne, finančne in druge prihodke.
Poslovni prihodki so prihodki od prodaje ali drugi prihodki povezani s prodajo poslovnih učinkov. Izkazovanje poslovnih prihodkov na drugi strani za posledico pomeni zmanjšanje zalog blaga, kar nadalje pomeni poslovne odhodke. Na kratko lahko rečemo, da so poslovni prihodki rezultat zmnožka količine prodanega blaga z njegovo ceno. Finančni prihodki so tisti, ki nastajajo kot posledica naložbenja, kot so naložbe v posojila, delnice ali deleže podjetja. Drugi prihodki so tisti, ki jih ne moremo razporediti v zgornji dve kategoriji. To so lahko subvencije, dotacije, odškodnine in še nekaj drugih, ki niso direktno povezani s poslovnimi učinki.
Iščeš ugodno in kvalitetno računovodstvo? MP računovodstvo!
Na drugi strani imamo odhodke. Odhodki pomenijo zmanjšanje aktive oziroma sredstev ali pa povečanje pasive oziroma dolgov. Ravno tako jih delimo na poslovne, finančne in druge odhodke. Poslovni odhodki so tisti, ki se prepoznajo takrat, ko se stroški ne zadržujejo več v zalogah oziroma, ko so le-te prodane. Nastajajo lahko tudi neodvisno od prodaje, to so tisti stroški, ki se ne zadržujejo v zalogah, ampak so direkten odhodek. Finančni odhodki so odhodki za financiranje in naložbe. Lahko jih razdelimo na del, ki je povezan z ustvarjanjem poslovnih učinkov, in na del, ki je namenjen izključno ustvarjanju finančnih prihodkov.
Drugi odhodki ali nekoč “izredni odhodki” so vsi ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid in jih ne moremo uvrstiti v ostali dve kategoriji. To so odhodki iz amortizacije naložbenih nepremičnin, odhodki iz oslabitve naložbenih nepremičnin, kazni, odškodnine idr. Tako pri odhodkih kot tudi pri stroških moramo biti pozorni na davčno priznane stroške oziroma odhodke. Glede tega se je treba predhodno posvetovati z računovodjo, še posebej, kadar gre za večje zneske. Pri tem velja pravilo, da so priznani le tisti stroški oziroma odhodki, ki se nanašajo izključno na poslovanje podjetja oziroma ustvarjanje koristi za podjetje. Kot primer lahko navedemo, da je davčno priznani strošek potni strošek podjetnika ali zaposlenega, ki lahko natančno izkazuje, kakšne koristi oziroma bodoče prihodke bo podjetje od tega imelo. Vedno velja načelo uskladitve stroškov s prihodki, saj ne moremo imeti samo stroškov brez prihodkov. To lahko traja kratek čas npr. ob začetku nekega novega posla, kasneje pa mora od tega podjetje imeti neke koristi, ki se kažejo v prihodkih in seveda konec leta v pozitivnem rezultatu, od katerega dodamo nekaj tudi v proračun države.
Poglejmo še razliko med prihodki in prilivi ter odhodki in odlivi. Prihodke in odhodke obravnavamo v finančnih tokovih, prilive in odlive pa v denarnih tokovih. Poznamo podjetja, ki imajo dobičke, denarja pa nikjer. Vrednost izdanega računa brez davka nam predstavlja prihodek, ki pa bo priliv denarja šele, ko bo račun plačan. Na drugi strani nam prejet račun predstavlja odhodek, ki pa bo odliv denarja šele, ko bomo račun poravnali. Tako je na primer amortizacija odhodek, ki ni nikoli odliv denarja, kar pomeni, da vpliva na poslovni rezultat, ne pa na denarni tok. Ko poravnamo anuiteto kredita, je to odliv denarja, ki ni odhodek in ne vpliva na poslovni rezultat.
Na kratko povzemimo, kaj mora podjetje postoriti konec leta. Preden naredi bilanco stanja je dobro, da naredi inventuro za uskladitev sredstev, nato pa ugotovi poslovni izid kot razliko med prihodki in odhodki. Poznamo še izkaz denarnih tokov, ki za mala podjetja ni obvezen, in pa izkaz gibanja kapitala, ki prav tako ni obvezen.
Tako na koncu pridemo do poslovnega izida, ki ga dobimo, če od vseh prihodkov odštejemo odhodke. Če je prihodkov več, potem podjetje konec leta izkazuje bruto dobiček, če pa je več odhodkov, izgubo iz poslovanja. Na koncu obračunskega obdobja oziroma poslovnega leta podjetje sestavi letno poročilo, ki mora biti verodostojen prikaz rezultata vseh dogodkov, ki so se zgodili tekom leta. Podjetje mora enkrat letno narediti tudi inventuro sredstev in uskladiti stanje s poslovnimi knjigami.
Preberite tudi: E-računovodstvo
Ob ugotovitvi izgube mora podjetje najprej poskrbeti za njeno morebitno pokritje iz predhodnih zakonskih ali drugih rezerv ali pa iz prenesenega čistega dobička predhodnih let in iz kapitalskih rezerv. Če to ni mogoče, podjetje izgubo prenese v naslednje leto in poskrbi, da jo bo pokrilo v naslednjih obdobjih poslovanja. Pri pozitivnem poslovnem izidu oziroma dobičku mora podjetje najprej obračunati davek od dobička, ki je v letu 2009 znašal 21 % v naslednjem letu pa 20 %, in prišteti morebitne terjatve za odloženi davek ter tako dobljeni čisti dobiček prerazporediti še na poravnavo izgube (če smo jo imeli v prejšnjih letih) in na zakonske rezerve, odkup lastnih deležev, delež družbenika v čistem dobičku in tako šele ostanek lahko prenese v naslednje leto kot nerazporejen dobiček.
Nazaj na prvi del: Osnove računovodstva >>
Priporočamo vam tudi branje vsebinskega članka z naslovom e-računovodstvo.
Članek je prispevala Lea Bevčič iz računovodstva Krasula.
