delovni zajtrk

Stroški reprezentance (Vir slike: Pixabay.com)

Stroški reprezentance

Božične zabave, pogostitve in poslovna kosila ... V prispevku bomo pojasnili, kako lahko poskrbimo, da bodo našteti stroški všteti v stroške podjetja in bodo pri tem ugodno davčno obravnavani.
delovni zajtrk

Stroški reprezentance (Vir slike: Pixabay.com)

Stroški reprezentance so tisti stroški, ki nastanejo v podjetju zaradi sodelovanja s tretjimi fizičnimi in pravnimi osebami ob različnih dogodkih. Med takšne dogodke štejemo pogostitve na uradnih in delovnih sestankih, delovne zajtrke, kosila in večerje, sprejeme, svečane obede in nakupe priložnostnih daril.

Stroški reprezentance spadajo pod delno priznane odhodke, podobno kot stroški nadzornega sveta, odhodki zaradi oslabitev terjatev, stroški amortizacije in drugi stroški. Pri uveljavljanju stroškov reprezentance je bistveno, da gre za reprezentančne stroške, ki so nastali zaradi razmerja s poslovnimi partnerji in potencialnimi poslovnimi partnerji, ne pa stroške, ki so nastali zaradi notranjih potreb pravne osebe ali drugih oseb, ki niso poslovni partnerji.

Poslovni partner je vsaka pravna ali fizična oseba, s katero poslovno sodelujete. Poslovno sodelovanje more biti utemeljeno s pogodbo in izkazom relevantnih prihodkov in odhodkov. Kadar so stroški reprezentance vezani na potencialne poslovne partnerje, kasneje pa ni nastalo poslovno sodelovanje, mora podjetje za namene kasnejše inšpekcije zabeležiti pojasnilo, zakaj do tega ni prišlo. V primeru davčnega nadzora je treba izkazati znatno upravičenost za ugodno davčno obravnavo takšnih stroškov; zato morajo biti razlogi, zakaj do sklenitve posla ni prišlo, natančno opisani.

V skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se strošek reprezentance prizna kot davčno priznan odhodek v višini 50 odstotkov. Po zakonu so takšni stroški vsi stroški za raznovrstne pogostitve in zabave ter tudi poslovna darila, namenjena poslovnim partnerjem. Reprezentančni stroški, ki se nanašajo le na pogostitve, ne pa na darila, se razvrščajo v stroške storitev in se priznavajo na podlagi računa ali verodostojne listine.

Če ste torej v preteklem letu evidentirali stroške reprezentance v višini 5000 evrov, bodo za davčne namene priznani stroški do višine 50 odstotkov, torej le v višini 2500 evrov, preostalih 2500 evrov pa bo izločenih iz davčnega obračuna.

Dogodki, kot so poslovna kosila in družabni dogodki za poslovne partnerje, so obravnavani kot poslovno potrebni. Podjetje mora ob organizaciji takšnega dogodka izkazati, da je namenjen reprezentanci, torej poslovnim partnerjem in potencialnim poslovnim partnerjem, stroški pa morajo biti sorazmerni poslovnim učinkom, ki jih je družba s takšnim dogodkom ustvarila.

Kadar v stroške reprezentance vštevamo pogostitve poslovnih partnerjev, se lahko v okviru stroškov upoštevajo le računi, izstavljeni za gostinske storitve, ne pa tudi morebitne napitnine. Morebitna napitnina ni upoštevana, saj se nanaša na zasebno življenje drugih oseb, kar pa ni v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb.

Na računu mora biti izkazano, da so stroški nastali za pogostitev poslovnih partnerjev, ne pa internih zaposlenih. Ne glede na vrsto pogostitve morajo biti natančno zabeležena imena poslovnih partnerjev, ki so se udeležili dogodka, ime družbe in vsi podatki, ki so vpisani v registru.

Kateri stroški niso stroški reprezentance? Organiziranje novoletne zabave za zaposlene, najem športne dvorane za športno udejstvovanje zaposlenih, izlet za zaposlene in pogostitve zaposlenih nimajo narave reprezentance, čeprav se na prvi pogled morda zdi tako. Prav tako narave reprezentance nimajo dogodki, povezani s pospeševanjem prodaje, reklamne aktivnosti, promocije in razkazovanje proizvodnje, četudi bodo vodili do morebitne sklenitve posla.

Viri:

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
MP računovodstvo

MP računovodstvo

MP računovodstvo je mreža računovodskih servisov po vsej Sloveniji. Vsa računovodstva uporabljajo sistem e-računovodstva, kar podjetnikom omogoča nižanje stroškov, lažji pregled nad delom in možnost za hitrejše poslovno odločanje. Več >


FURS pojasnjuje: novi pogoji za normirance in progresivna obdavčitev

FURS pojasnjuje: novi pogoji za normirance in progresivna obdavčitev

Novi zakon prinaša višje prihodkovne pragove za vstop v sistem normiranih odhodkov, pomembno omejitev ponovnega vstopa po izstopu ter nova pravila izstopa na podlagi povprečnih prihodkov. Od leta 2026 uvaja tudi progresivno dohodninsko stopnjo za normirance. Več >

Davčni obračun za normirance: navodila za oddajo

Davčni obračun za normirance: navodila za oddajo

Samostojni podjetniki, ki ste se odločili, da boste v preteklem letu davčno osnovo ugotavljali z upoštevanjem normiranih odhodkov, morate najkasneje do 31. marca oddati davčni obračun. Pripravili smo navodila, s katerimi si lahko pomagate. Več >

Izdajanje računa za dobavljanje v tujino

Izdajanje računa za dobavljanje v tujino

Pri poslovanju s tujino marsikdo ugotovi, da je sistem davka na dodano vrednost (DDV) precej zahteven za razumevanje. Prihaja namreč do pomembnih razlik med državami, ki spadajo v EU, in med državami, ki ne spadajo v EU, ter tudi v primeru dobave blaga, izvoza ali opravljanja storitev. Več >

Zavezanec za DDV ali nezavezanec?

Zavezanec za DDV ali nezavezanec?

Vsakdo, ki se podaja v podjetniške vode, se ob pridobitvi statusa samostojnega podjetnika samostojno odloča o vključitvi v sistem DDV, ob večjem letnem prometu pa je tovrstna vključitev obvezna. V članku si bomo pogledali, kdaj je vključitev v sistem DDV smiselna. Več >

Obdavčitev s.p.: dejanski ali normirani odhodki

Obdavčitev s.p.: dejanski ali normirani odhodki

V večini primerov se podjetniška pot začne s statusom samostojnega podjetnika, ki je obenem najprimernejši za začetek podjetniške poti. Preden se odločimo za to je potrebno pogledati kakšna je sama obdavčitev s.p. glede na to ali se odločimo za normiranca ali obdavčitev po dejanskih odhodkih. Več >

Oznake:, , ,
© 2007-2026 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki | Zemljevid strani