Oblike dela za upokojence

Za upokojence je na voljo kar nekaj oblik opravljanja dela, ki pa različno vplivajo na pravico do prejemanja pokojnine. Upokojenec lahko poleg zaposlitve delo opravlja preko s.p. ali d.o.o., civilnih pogodb, osebnega dopolnilnega dela in kratkotrajnega dela.
Druge oblike dela za upokojence

Druge oblike dela za upokojence

Upokojenec lahko tudi po upokojitvi dela oziroma opravlja dejavnost. Pri tem pa mora upoštevati, da različne oblike dela različno vplivajo na njegovo pravico do prejemanja pokojnine.

Načini opravljanja dela

Upokojenec lahko opravlja delo v eni izmed spodaj naštetih oblik dela:

  • preko pogodbe o zaposlitvi (delavec v delovnem razmerju)
  • preko samozaposlitve
  • preko ene od civilnih pogodb (podjemna, avtorska, mandatna itd.)
  • preko začasnega in občasnega dela upokojencev
  • preko osebnega dopolnilnega dela
  • preko kratkotrajnega dela

Upokojenec in pogodba o zaposlitvi

Upokojenec, ki tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev (kombinacija delovne dobe in starosti) nadaljuje z opravljanjem dela v delovnem razmerju, se lahko odloči za delno upokojitev. To pomeni, da še naprej ostane v delovnem razmerju, vendar pa se delovna obremenitev zmanjša. Upokojenec tako dela manj ur (ZPIZ-2 določa, da najmanj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko), hkrati pa prejema delno pokojnino v višini razlike do polnega delovnega časa (8 ur dnevno ali 40 ur tedensko).

Upokojenec, ki pa nadaljuje z opravljanjem dela v nespremenjenem (polnem) obsegu, pa je upravičen do prejemanja 20 odstotkov pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve.

Kadar se pa upokojenec ponovno zaposli, pa je upravičen do sorazmerne pokojnine, ki je odvisna od dolžine delovnega časa:

  • 75 odstotkov, ko znaša delovni čas od 10 do 14 ur tedensko,
  • 62,5 odstotka, ko znaša delovni čas od 15 do 19 ur tedensko,
  • 50 odstotkov, ko znaša delovni čas od 20 do 24 ur tedensko,
  • 37,5 odstotka, ko znaša delovni čas od 25 do 29 ur tedensko,
  • 25 odstotkov, ko znaša delovni čas od 30 do 34 ur tedensko in
  • 12,5 odstotka, ko znaša delovni čas od 35 do 39 ur tedensko.

Samozaposlitev

V primeru samozaposlenih upokojencev so možnosti dokaj podobne upokojencem v delovnem razmerju.

Vse o upokojencih-samostojnih podjetnikih lahko preberete v članku S.p. za upokojence >>

Upokojenci, ki so hkrati lastniki (družbeniki) in poslovodne osebe v svojih d.o.o.-jih, morajo funkcijo poslovodstva prenesti na drugo osebo, če želijo prejemati polno pokojnino.

Pogodbe civilnega prava (t. i. drugo pravno razmerje)

Upokojenci, ki opravljajo delo na podlagi t. i. drugega pravnega razmerja (preko pogodb civilnega prava: podjemna, avtorska, mandatna pogodba idr.) niso obvezno zavarovani iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ampak so zavarovani le za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V tem primeru morajo izplačilu prišteti 8,85% prispevka delodajalca (oz. v tem primeru naročnika).

Delo preko civilnih pogodb, ne glede na obseg in višino izplačila, ne vpliva na upokojenčevo pokojnino.

Začasno in občasno delo upokojencev

Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

Delo preko pogodbe o začasnem in občasnem delu upokojencev, tako kot pri delu preko civilnih pogodb, ne vpliva na upokojenčevo pokojnino.

Osebno dopolnilno delo

Upokojenec lahko dodatno zasluži tudi z opravljanjem osebnega dopolnilnega dela. Odgovor na vprašanje, kaj je osebno dopolnilno delo in kakšni so pogoji in stroški opravljanja le-tega, najdete v članku Osebno dopolnilno delo.

Kratkotrajno delo

Za kratkotrajno delo se torej šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo:

  • zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
  • zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
  • oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
  • starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.

Kratkotrajno delo se lahko opravlja največ 40 ur mesečno.

Vse o kratkotrajnem delu si lahko preberete v članku Kratkotrajno delo >>

Viri:

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 102/15)
  • Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 78/13)
  • Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14)
  • Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 100/13)

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
MP dogodek: Od študentskega dela do milijona evrov prometa – Luka Železnik in Dejan Kobal

MP dogodek: Od študentskega dela do milijona evrov prometa – Luka Železnik in Dejan Kobal

Luka Železnik in Dejan Kobal sta mlada podjetnika, ki sta med študijem vzpostavila blagovno znamko Kingsbox in hitro opozorila nase. Hitro rastoče podjetje se ukvarja s spletno prodajo opreme za funkcionalno vadbo. Preberite več >>

Ustanovitev in registracija podjetja (VEM točka)

Ustanovitev in registracija podjetja (VEM točka)

Ob ustanovitvi podjetja (registracija podjetja) se je najprej potrebno odločiti za obliko podjetja. Najpogostejša je odločitev za samostojnega podjetnika (s.p.), predvsem popoldanskega s.p. Sledi odprtje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Po pridobitvi vseh informacij sledi registracija podjetja na VEM točki. Preberite več >>


Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

V Sloveniji je vse več primerov, ko fizična oseba registrira status samostojnega podjetnika (s.p.), čeprav ima namen delo opravljati le za enega naročnika, v odvisnem razmerju. Preberite več >>

Ustanovitev podjetja na Slovaškem

Ustanovitev podjetja na Slovaškem

Na Slovaškem določila o ustanavljanju podjetij, njihovih pravnih oblikah, pravicah in obveznostih vsebuje trgovinski zakonik. Preberite več >>

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Na tem mestu si lahko ogledate stopnjo oziroma višino prispevkov za socialno varnost, ki jih mora davčnemu uradu mesečno plačevati vsak samostojni podjetnik. Od januarja 2017 dalje se podatki o višini prispevkov avtomatsko oddajo v e-davke. Preberite več >>

Obdavčitev zasebnega zavoda

Obdavčitev zasebnega zavoda

Obdavčitev zasebnih zavodov je odvisna od tega, ali so dejavnosti, ki jih opravljajo, pridobitne ali nepridobitne narave. Preberite več >>

Ustanovitev podjetja v Italiji

Ustanovitev podjetja v Italiji

V poslovnem smislu je Italija od nekdaj slovela kot zelo birokratska država. Liberalizacija na področju podjetniškega udejstvovanja, ki jo je prinesla EU, je zato na marsikaterega poslovneža na Apeninskem polotoku delovala zelo blagodejno. Preberite več >>

Ustanovitev podjetja v Avstriji

Ustanovitev podjetja v Avstriji

Za razliko od Hrvaške, kjer ustanovitev podjetja ne predstavlja posebno hude finančne obremenitve, je lahko ustanovitev podjetja v naši severni sosedi finančno kar zahteven zalogaj – še posebej če govorimo o najbolj razširjeni statusni obliki: GmbH (družbi z omejeno odgovornostjo). Preberite več >>

Samozaposleni v kulturi

Samozaposleni v kulturi

Samostojni delavci v kulturi uživajo poseben status, saj morajo za status zaposlenega posebej zaprositi na ministrstvu za kulturo. Samozaposleni v kulturi so tisti ustvarjalci na področju kulture, ki opravljajo samostojno sprecializiran poklic s področja kulture. Preberite več >>

Ustanovitev podjetja s strani tujca

Ustanovitev podjetja s strani tujca

Tujec lahko v Sloveniji ustanovi kapitalsko gospodarsko družbo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani. Za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo potrebuje slovensko davčno številko, za zaposlitev v njej enotno dovoljenje oz. prijavo dela zastopnika ter ostale podatke, potrebne za ustanovitev d.o.o.. Preberite več >>

Oznake: , , ,