Oblike dela za upokojence

Za upokojence je na voljo kar nekaj oblik opravljanja dela, ki pa različno vplivajo na pravico do prejemanja pokojnine. Upokojenec lahko poleg zaposlitve delo opravlja preko s.p. ali d.o.o., civilnih pogodb, osebnega dopolnilnega dela in kratkotrajnega dela.
Druge oblike dela za upokojence

Druge oblike dela za upokojence

Upokojenec lahko tudi po upokojitvi dela oziroma opravlja dejavnost. Pri tem pa mora upoštevati, da različne oblike dela različno vplivajo na njegovo pravico do prejemanja pokojnine.

Načini opravljanja dela

Upokojenec lahko opravlja delo v eni izmed spodaj naštetih oblik dela:

  • preko pogodbe o zaposlitvi (delavec v delovnem razmerju)
  • preko samozaposlitve
  • preko ene od civilnih pogodb (podjemna, avtorska, mandatna itd.)
  • preko začasnega in občasnega dela upokojencev
  • preko osebnega dopolnilnega dela
  • preko kratkotrajnega dela

Upokojenec in pogodba o zaposlitvi

Upokojenec, ki tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev (kombinacija delovne dobe in starosti) nadaljuje z opravljanjem dela v delovnem razmerju, se lahko odloči za delno upokojitev. To pomeni, da še naprej ostane v delovnem razmerju, vendar pa se delovna obremenitev zmanjša. Upokojenec tako dela manj ur (ZPIZ-2 določa, da najmanj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko), hkrati pa prejema delno pokojnino v višini razlike do polnega delovnega časa (8 ur dnevno ali 40 ur tedensko).

Upokojenec, ki pa nadaljuje z opravljanjem dela v nespremenjenem (polnem) obsegu, pa je upravičen do prejemanja 20 odstotkov pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve.

Kadar se pa upokojenec ponovno zaposli, pa je upravičen do sorazmerne pokojnine, ki je odvisna od dolžine delovnega časa:

  • 75 odstotkov, ko znaša delovni čas od 10 do 14 ur tedensko,
  • 62,5 odstotka, ko znaša delovni čas od 15 do 19 ur tedensko,
  • 50 odstotkov, ko znaša delovni čas od 20 do 24 ur tedensko,
  • 37,5 odstotka, ko znaša delovni čas od 25 do 29 ur tedensko,
  • 25 odstotkov, ko znaša delovni čas od 30 do 34 ur tedensko in
  • 12,5 odstotka, ko znaša delovni čas od 35 do 39 ur tedensko.

Samozaposlitev

V primeru samozaposlenih upokojencev so možnosti dokaj podobne upokojencem v delovnem razmerju.

Vse o upokojencih-samostojnih podjetnikih lahko preberete v članku S.p. za upokojence >>

Upokojenci, ki so hkrati lastniki (družbeniki) in poslovodne osebe v svojih d.o.o.-jih, morajo funkcijo poslovodstva prenesti na drugo osebo, če želijo prejemati polno pokojnino.

Pogodbe civilnega prava (t. i. drugo pravno razmerje)

Upokojenci, ki opravljajo delo na podlagi t. i. drugega pravnega razmerja (preko pogodb civilnega prava: podjemna, avtorska, mandatna pogodba idr.) niso obvezno zavarovani iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ampak so zavarovani le za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V tem primeru morajo izplačilu prišteti 8,85% prispevka delodajalca (oz. v tem primeru naročnika).

Delo preko civilnih pogodb, ne glede na obseg in višino izplačila, ne vpliva na upokojenčevo pokojnino.

Začasno in občasno delo upokojencev

Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

Delo preko pogodbe o začasnem in občasnem delu upokojencev, tako kot pri delu preko civilnih pogodb, ne vpliva na upokojenčevo pokojnino.

Osebno dopolnilno delo

Upokojenec lahko dodatno zasluži tudi z opravljanjem osebnega dopolnilnega dela. Odgovor na vprašanje, kaj je osebno dopolnilno delo in kakšni so pogoji in stroški opravljanja le-tega, najdete v članku Osebno dopolnilno delo.

Kratkotrajno delo

Za kratkotrajno delo se torej šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo:

  • zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
  • zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
  • oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
  • starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.

Kratkotrajno delo se lahko opravlja največ 40 ur mesečno.

Vse o kratkotrajnem delu si lahko preberete v članku Kratkotrajno delo >>

Viri:

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 102/15)
  • Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 78/13)
  • Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14)
  • Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 100/13)

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Klasična trgovina z odličnimi izdelki in nizkimi cenami ni vredna veliko, če se nahaja na odročni lokaciji, kjer je nihče ne obišče. Podobno velja za spletne strani in spletne trgovine. Če vas obiskovalci ne najdejo, potem tudi nakupa ne morejo opraviti. Zato je tu optimizacija spletnih strani oziroma z drugimi besedami: Kako biti na Googlu višje od konkurence.

Preberite več >>

Osebno svetovanje s področja podjetništva

Osebno svetovanje s področja podjetništva

Ste pred ustanovitvijo podjetja, a imate premalo informacij? Ne veste, kateri stroški so povezani z ustanovitvijo? Je za vas bolj primeren s.p. ali d.o.o.? Kako je z obdavčitvijo podjetja? Se vam splača postati normirani s.p.? Kako je s popoldanskim s.p.? Vabljeni na osebno svetovanje s področja podjetništva Preberite več >>

MP delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja

MP delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja

Je vaš posel v vzponu in boste zaposlovali? Morda vaše podjetje že sedaj sestavlja številčna ekipa in se zavedate, da ste s kadrovskimi evidencami nekoliko odlašali? Poleg tega se vam glede poslovanja vašega podjetja še vedno porajajo vprašanja glede pogodb, kako varovati poslovne skrivnosti ali kako odpovedati delovno razmerje? Pred vami je izobraževanje, kjer izveste odgovore ravno na takšna in podobna vprašanja! Preberite več >>

Ustanovitev in registracija podjetja (VEM / SPOT točka)

Ustanovitev in registracija podjetja (VEM / SPOT točka)

Ob ustanovitvi podjetja (registracija podjetja) se je najprej potrebno odločiti za obliko podjetja. Najpogostejša je odločitev za samostojnega podjetnika (s.p.), predvsem popoldanskega s.p. Sledi odprtje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Po pridobitvi vseh informacij sledi registracija podjetja na VEM / SPOT točki. Preberite več >>


Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo, ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Preberite več >>

Odpirate podjetje? Pripravite se na davčno oddajo podatkov

Odpirate podjetje? Pripravite se na davčno oddajo podatkov

Pri samem postopku ustanovitve podjetja se bodoči podjetniki med drugim soočijo tudi z vprašanji o poslovnih prostorih, kapitalskih naložbah, povezanih osebah ipd. Odgovore na ta in še nekatera druga vprašanja je treba imeti že pri samem postopku ustanovitve s.p. ali druge oblike gospodarske družbe, ko se prvič oddaja davčne podatke. Preberite več >>

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Na tem mestu si lahko ogledate stopnjo oziroma višino prispevkov za socialno varnost, ki jih mora davčnemu uradu mesečno plačevati vsak samostojni podjetnik. Od januarja 2017 dalje se podatki o višini prispevkov avtomatsko oddajo v e-davke. Preberite več >>

Kaj mora gostinec urediti po odprtju s.p.?

Kaj mora gostinec urediti po odprtju s.p.?

Ko podjetnik uredi vse potrebno za ustanovitev, oziroma vpis s.p. v register, se njegovo delo šele dobro začne. V članku navajamo nekaj pomembnih podrobnosti, na katere podjetnik po odprtju s.p. ne sme pozabiti. Pogoji za opravljanje posamezne dejavnosti so vezani na vsako dejavnost posebej, mi pa smo kot primer vzeli gostilniško dejavnost. Preberite več >>

Kakšen je postopek ustanovitve društva?

Kakšen je postopek ustanovitve društva?

Društvo je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji ali ustanoviteljice, v skladu z Zakonom o društvih, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. V članku tokrat predstavljamo okviren postopek ustanovitve in osnovne dokumente, ki so potrebni za uspešno izvedbo postopka. Preberite več >>

Za registracijo podjetja je potrebno soglasje lastnika objekta

Za registracijo podjetja je potrebno soglasje lastnika objekta

Pred nekaj leti so spremembe zakona o gospodarskih družbah vpeljale pomembno novost, ki se tiče tistih, ki ustanavljate podjetje: za registracijo podjetja na naslovu prostora, ki ni v vaši lasti, je potrebno izrecno soglasje lastnika. Preberite več >>

Oznake: , , ,