Kratkotrajno delo

Kratkotrajno delo. (Vir slike: freeimages.com)

Kratkotrajno delo

Kratkotrajno delo Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno navaja kot izjemo, ki se ne šteje za delo oziroma zaposlovanje na črno.
Kratkotrajno delo

Kratkotrajno delo. (Vir slike: freeimages.com)

Namen kratkotrajnega dela je, da lahko zakonec, zunajzakonski partner in partner v registrirani istospolni skupnosti, otroci in starši lastnika oziroma solastnika družbe, ustanovitelja zavoda oziroma samostojnega podjetnika z največ 10 zaposlenimi v primerih izredno povečanega obsega dela pri naštetih delodajalcih opravljajo kratkotrajno delo – neke vrste pomoč, za katero ne prejemajo plačila.

Za kratkotrajno delo se torej šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo:

  • zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
  • zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
  • oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
  • starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.

Od leta 2014 so višje kazni za delo na črno.

Kratkotrajno delo se lahko opravlja največ 40 ur mesečno. Glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev se uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih.

Evidenca o opravljenem kratkotrajnem delu

Po spremembi zakona kratkotrajnega dela ni več potrebno prijavljati upravni enoti. Delodajalčeva obveznost je voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu in prijaviti delavca v zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu vsebuje:

  • osebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo,
  • uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, kot jo je potrdila oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, po dnevih,
  • skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni.

Evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu predloži delodajalec v podpis osebi, ki opravlja kratkotrajno delo, dnevno ob začetku in zaključku opravljanja kratkotrajnega dela. Za izvajanje nadzora delodajalec hrani evidenco še dve leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela osebe, ki je to delo opravljala.

Izognite se delu na črno. Preberite, kaj je osebno dopolnilno delo.

Prijava v zavarovanje

Delodajalec je dolžan v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za osebo, ki bo opravljala kratkotrajno delo, prijaviti v zavarovanje (to stori s predložitvijo obrazca M12 na ZZZS) ter plačati prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Pri vsakem delu nastanejo dodatna tveganja nastanka poškodb ali poklicnih bolezni, zato mora biti podana posebna prijava in plačan prispevek. Pavšalni prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje v tem primeru znaša 4,63 evrov mesečno.

Vir: MDDSZ

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Vrednotenje podjetja

Vrednotenje podjetja

Vrednost podjetja je lahko dejstvo, npr. knjigovodska vrednost, tj. razlika med sredstvi in obveznostmi podjetja, lahko pa je le ocena, ki izhaja iz npr. tržne vrednosti (kakšno vrednost bi za podjetje določil potencialni kupec), diskontirane, vlagateljeve, likvidacijske, zavarovalne vrednosti itd. Več >

Ustanovitev podjetja na Hrvaškem

Ustanovitev podjetja na Hrvaškem

Bližina države, dokaj dobro poznavanje razmer v njej in poslovni interesi so poglavitni razlogi, da se za ustanovitev podjetja na Hrvaškem še vedno zanima precej slovenskih državljanov. Razlogi za registracijo podjetja v naši južni sosedi pa so pogosto tudi povsem administrativne narave. Več >

Ustanovitev podjetja s strani tujca

Ustanovitev podjetja s strani tujca

Tujec lahko v Sloveniji ustanovi kapitalsko gospodarsko družbo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani. Za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo potrebuje slovensko davčno številko, za zaposlitev v njej enotno dovoljenje oz. prijavo dela zastopnika ter ostale podatke, potrebne za ustanovitev d.o.o.. Več >

Pravne pasti mladega podjetja

Pravne pasti mladega podjetja

Posameznik z ustanovitvijo družbe z omejeno odgovornostjo ali samozaposlitvijo kot samostojni podjetnik avtomatično postane gospodarski subjekt, ki z vstopom na trg in pričetkom delovanja »postane« prava uka stranka. Več >

Dajanje posojil med podjetji

Dajanje posojil med podjetji

Pravna podlaga za dajanje posojil med podjetji je posojilna pogodba. Ustna posojilna pogodba je veljavna, vendar pa se v praksi pogosto zahteva in tudi priporoča pisna oblika, še posebej za potrebe naknadnega dokazovanja obstoja posojilne pogodbe. Več >

Kadrovska štipendija za dijake in študente

Kadrovska štipendija za dijake in študente

Kadrovske štipendije so odlična priložnost za podjetja, saj si lahko tako zagotovijo razvoj ustreznega delovnega kadra, ki ga sami izšolajo, to pa spodbuja nadaljnji razvoj podjetja. Mladim štipendistom tako omogočajo izobraževanje ob prejemanju štipendije in zagotovljeno službo. Več >

Oznake:, , ,
© 2007-2026 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki | Zemljevid strani