Jezikoslovci, iščete službo? Jezikovnik vam jo lahko poišče!

Avtor — 30.09.2016
Začelo se je dobro leto nazaj, se spominja Mart D. Buh, direktor jezikovne agencije LanguageSitter®, ko so imeli težave najti primerne učitelje preko različnih spletnih kanalov, ki jih uporabljajo. »Mislil sem si, če imamo mi takšne težave, jih imajo gotovo tudi drugi. In res je bilo tako.«
Jezikoslovci, iščete službo? Jezikovnik vam jo lahko poišče!

Jezikovnik je za iskalce dela povsem brezplačen, dostop do oddanih prijav za delo imajo zgolj člani skupine (Vir slike: Bigstockphotos).

Mart D. Buh je med opisovanjem platforme, ki bo povezala podjetja iz jezikovne industrije in iskalce dela na področju poučevanja jezikov, prevajanja, tolmačenja in lektoriranja, jasen: platforma, ki so ji nadeli ime Jezikovnik, je v prvi vrsti nastala iz nekoliko sebičnih razlogov. »Razlog za nastanek Jezikovnika je bil predvsem v pomanjkanju dostopa do kakovostnih kadrov, s katerim smo se soočali. Za nas je Jezikovnik kanal, prek katerega imamo dostop do svežih kadrov, s tem pa tudi pomagamo mladim do dela in izkušenj.« Na vprašanje, kako je Jezikovnik podoben LinkedInu, Buh odgovarja, da podobnosti ni, saj uporabnik ne kreira nekega javnega računa, temveč zgolj v nekaj enostavnih korakih odda prijavo za delo na eno ali pa vsa podjetja v skupini Jezikovnik.

Potencial Jezikovnika prepoznala tudi ljubljanska Filozofska fakulteta

Buh je k sodelovanju povabil še jezikovno šolo Jezikovna Akademija in dve prevajalski agenciji, Alamma in Peresce. Tako je nastala skupina Jezikovnik, s katero je v partnerstvo vstopila tudi Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Naj kot zanimivost dodamo, da so prav vsi, ki so ustanovili oziroma vodijo prej omenjena podjetja, diplomanti jezikoslovnih programov Filozofske fakultete, ki skušajo zdaj s projektom pomagati svojim mlajšim kolegom in kolegicam. Skupaj trenutno nudijo delo okoli 250 sodelavcem in sodelavkam.

Kaj mora Petra narediti, da se pridruži Jezikovniku?

»Ciljamo na diplomante in diplomantke jezikovnih programov, ki na trg dela šele vstopajo, seveda pa tudi na ostale, ki imajo že nekaj izkušenj in bi radi sodelovali z nami,« pojasnjuje sogovornik. Če se bo Petra, 23-letna diplomantka germanistike, želela pridružiti Jezikovniku, bo v spletni obrazec za prijavo vnesla osebne podatke, označila pri katerih podjetjih iz skupine želi delati, odgovorila na nekaj vprašanj, pripela svoj življenjepis in vse skupaj poslala s pritiskom na gumb: »Za zdaj so v skupini Jezikovnik štiri podjetja, pozneje pa bo imela Petra več izbire, ampak nekje je treba začeti. Posamezno podjetje bo Petro, če se mu bo zdela kot kandidatka primerna, kontaktiralo in se z njo dogovorilo za razgovor.« Buh še doda, da Petra najverjetneje ne bo imela težav z iskanjem službe. Razlog je v nemščini – ta profil učitelja oziroma jezikovnega trenerja je vedno relativno težko dobiti, saj so germanisti praviloma kar dobro zaposljivi.

»Vse počnemo brezplačno.«

Jezikovnik je za iskalce dela povsem brezplačen, dostop do oddanih prijav za delo imajo zgolj člani skupine, ne nameravajo pa jih posredovati tretjim osebam. Projekt je povsem nepridobitno naravnan, čeprav, pravi Buh, da razmišljajo o tem, da bi nova podjetja za pridružitev skupini plačala simbolično članarino. Ta bo porabljena za delovanje spletne strani in druge stroške, ki jih trenutno pokrivajo ustanovni člani. »Vse počnemo brezplačno, vključno z dogodki in predavanji, ki jih ne honoriramo.« Eden takšnih dogodkov bo potekal 19. oktobra na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na njem pa se bodo zvrstila strokovna predavanja s področja poučevanja jezikov in prevajanja, vsa pa bodo praktično usmerjena.

Jezikovnik med nastajanjem. Z leve proti desni: Mart D. Buh (LanguageSitter), Pija Kovač (Alamma), Matija Kovač (Jezikovna Akademija) in Maja Sužnik (Peresce) (Vir slike: Jezikovnik)

Mladi dovolj teorije dobijo na fakulteti, manjka pa jim praktičnih znanj in izkušenj, meni Buh. »Glavni namen Jezikovnika z vidika uporabnika je zagotovo pridobivanje relevantnih delovnih izkušenj in lažji dostop do priložnost za delo v jezikoslovni stroki.«

Kaj bi spremenil pri študiju jezikov?

Študij jezikov v Sloveniji je po njegovem mnenju večinoma dober, pa čeprav gre pri šolstvu na splošno za rigiden sistem, kjer se stvari prepočasi spreminjajo, tudi pri jezikovnih študijih. »Zagotovo bi določene zastarele in neuporabne vsebine, ki koristijo zgolj peščici, ki kariero pozneje nadaljuje v akademski sferi, zamenjal s sodobnimi in praktičnimi predmeti. Želel bi si tudi veliko več interdisciplinarnosti in povezovanja programov z gospodarstvom in delodajalci brez prestrašenega vpitja, da se s tem posega v avtonomijo univerze.« Zato pozdravlja sodelovanje Filozofske fakultete, ki »problematiko razume in ukrepa«.

»Neplačnikov ne bomo tolerirali!«

Stroški za razvoj sistema Jezikovnika so bili minimalni, napoveduje pa nekatere spremembe pri prijavnem sistemu, ki ga bodo kmalu nadgradili in izboljšali njegove funkcionalnosti. Skupina, ki upravlja Jezikovnik, ima tudi podobna načela: »V skupini ne bomo tolerirali neplačnikov, ki na področju poučevanja in prevajanja niso redkost. Sodelavce je treba plačevati redno in v skladu z dogovorom.«

Jezikovnik pa je poseben še v (vsaj) enem pogledu: vsa trenutna podjetja so si konkurenčna, a ta izziv, preseganje razmišljanja o konkurenci, so dobro prestali in se sprejeli kot partnerji na projektu, ki bo koristil vsem stranem.

Kateri jeziki so trenutno najbolj vroči?
»V zadnjem času nemščina začenja prehitevati angleščino, če sodim po tečajih, ki smo jih pri LanguageSitterju® prodali letos,« pravi Buh, ki dodaja, da se za jezikovne tečaje pri njih najpogosteje odloča starostna skupina od 28 do 49 let. Tisti, ki k njim pridejo zasebno, torej ne prek podjetij, se želijo večinoma učiti jezikov, kot so italijanščina, španščina, francoščina, ruščina in finščina. »Na koncu pa se večinoma odločijo, da bodo čas in sredstva raje vložili v individualni tečaj angleščine ali nemščine, saj jim bo eden od teh dveh jezikov pomagal pri poklicnem oziroma poslovnem razvoju in jim omogočil lažje opravljanje dela ali celo napredovanje. Torej manj za dušo, več za posel, mogoče celo za preživetje.«

19. oktobra bo na Filozofski fakulteti v Ljubljani potekal prvi dogodek, ki ga bo organizirala skupina podjetij, ki sestavljajo Jezikovnik. Udeležba je brezplačna, je pa obvezna prijava.

Preberite tudi
Feelif je slovenska inovacija za slepe in slabovidne

Feelif je slovenska inovacija za slepe in slabovidne

Feelif je slovenska inovacija, razvita v želji in upanju, da bo izboljšala kvaliteto življenja slepim in slabovidnim po vsem svetu. Podjetje Feelif je razvilo posebno napravo, ki omogoča predvajanje veččutne vsebine, namenjene učenju in zabavi slepih in slabovidnih.

Preberite več >>
Bo Hive Project s tehnologijo blockchain prevetril faktoring?

Bo Hive Project s tehnologijo blockchain prevetril faktoring?

Pred kratkim je po slovenskih in svetovnih medijih zaokrožila vest, da je slovenska platforma Hive Project zmagovalka letošnje CoinAgende, svetovne konference zagonskih podjetij in projektov, ki temeljijo na tehnologiji blockchain.

Preberite več >>
Noordung – ultimativni gadget za uživanje na poti

Noordung – ultimativni gadget za uživanje na poti

Slovensko zagonsko podjetje Noordung je pred kratkim začelo s prodajo inovativnih električnih koles z možnostjo predvajanja glasbe. O ideji, njenem razvoju, dodani vrednosti in načrtih za prihodnost smo se pogovarjali z ustanoviteljem podjetja Gregorjem Frasom.

Preberite več >>
Tudi banka lahko pomaga mladim podjetnikom

Tudi banka lahko pomaga mladim podjetnikom

Mladi podjetniki se v iskanju sredstev za zagon svojega podjetja pogosto obrnejo tudi na banke, čeprav je pridobivanje kredita precej zahtevna naloga. Ali ste vedeli, da vam v bankah lahko pri ustanavljanju podjetja in stopanju na poslovno pot pomagajo tudi na druge načine?

Preberite več >>
Hajdi.si – združitev funkcionalnosti s trendovskim dizajnom

Hajdi.si – združitev funkcionalnosti s trendovskim dizajnom

Hajdi Korošec Jazbinšek se je s poslovnim svetom srečala že kot priljubljena otroška pevka. Ko pa sta z možem Urbanom postala starša, se je podala v popolnoma drugačne vode – skupaj sta odprla spletno in fizično butično trgovino z otroško opremo in otroškimi modnimi dodatki.

Preberite več >>
NV Holders – od izvirne ideje do mednarodne prepoznavnosti

NV Holders – od izvirne ideje do mednarodne prepoznavnosti

22-letni Nik Vene je leta 2014 ugotovil, da si mora stalno popravljati srajco. Po neuspešnem iskanju rešitve na trgu je sam oblikoval prvi držalec za srajce. Tri leta kasneje se lahko pohvali z dvema uspešnima kampanjama na Kickstarterju in več kot 10 tisoč prodanimi izdelki.

Preberite več >>
KingsBox – stranke so na prvem mestu

KingsBox – stranke so na prvem mestu

Podjetje Tng oprema se ukvarja s spletno prodajo opreme za funkcionalno vadbo. Luka Železnik in Dejan Kobal sta se za ustanovitev podjetja odločila med študijem, v prvi polovici letošnjega leta pa sta s prodajo opreme pod blagovno znamko KingsBox že presegla lanske prihodke.

Preberite več >>
Panorganic: »Z dobrim izdelkom in izdelano strategijo bi moral biti uspeh skorajda zagotovljen!«

Panorganic: »Z dobrim izdelkom in izdelano strategijo bi moral biti uspeh skorajda zagotovljen!«

Lansiranje novega izdelka ali storitve na trg ni več tako preprosto, kot je bilo včasih. Da bi izstopali iz množice, morate uporabiti inovativne taktike in strategije, predvsem pa morate biti pripravljeni. Vse to so na lastni koži izkusili tudi v podjetju Panorganic.

Preberite več >>
Pivovarna Pelicon – od neuspeha na Kickstarterju do uspešne male pivovarne

Pivovarna Pelicon – od neuspeha na Kickstarterju do uspešne male pivovarne

V Pivovarni Pelicon proizvajajo butično pivo po lastnih receptih. Njihova pot se je začela pred nekaj leti, ko so ugotovili, da je ponudba piva v Sloveniji izjemno majhna. Začeli so z začetnim paketom za varjenje piva, po štirih letih pa proizvedejo 20 tisoč litrov piva na mesec.

Preberite več >>
Ne obžalujte napak, pravi dr. Jure Knez iz DeweSofta

Ne obžalujte napak, pravi dr. Jure Knez iz DeweSofta

Vsako leto propadejo številna zagonska podjetja. Podjetniki se vedno znova spotikajo ob pogostih ovirah, ki bi se jim lahko na preprost način izognili. Da se kaj takega ne bi zgodilo vam, preverite prispevek in se učite na napakah drugih.

Preberite več >>
Oznake:
Iskanje
MP izobraževanja
MP svetovanje

Ste pred ustanovitvijo podjetja, a imate premalo informacij? Ne veste, kateri stroški so povezani z ustanovitvijo? Je za vas bolj primeren s.p. ali d.o.o.? Kako je z obdavčitvijo podjetja? Se vam splača postati normirani s.p.? Kako je s popoldanskim s.p.? Vabljeni na individualno svetovanje.

Preberite več >>
Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje.

Preberite več >>
Vse za podjetje