Jezikoslovci, iščete službo? Jezikovnik vam jo lahko poišče!

Avtor Maruša Žibert — 30.09.2016
Komentiraj!
Začelo se je dobro leto nazaj, se spominja Mart D. Buh, direktor jezikovne agencije LanguageSitter®, ko so imeli težave najti primerne učitelje preko različnih spletnih kanalov, ki jih uporabljajo. »Mislil sem si, če imamo mi takšne težave, jih imajo gotovo tudi drugi. In res je bilo tako.«
Jezikoslovci, iščete službo? Jezikovnik vam jo lahko poišče!

Jezikovnik je za iskalce dela povsem brezplačen, dostop do oddanih prijav za delo imajo zgolj člani skupine (Vir slike: Bigstockphotos).

Mart D. Buh je med opisovanjem platforme, ki bo povezala podjetja iz jezikovne industrije in iskalce dela na področju poučevanja jezikov, prevajanja, tolmačenja in lektoriranja, jasen: platforma, ki so ji nadeli ime Jezikovnik, je v prvi vrsti nastala iz nekoliko sebičnih razlogov. »Razlog za nastanek Jezikovnika je bil predvsem v pomanjkanju dostopa do kakovostnih kadrov, s katerim smo se soočali. Za nas je Jezikovnik kanal, prek katerega imamo dostop do svežih kadrov, s tem pa tudi pomagamo mladim do dela in izkušenj.« Na vprašanje, kako je Jezikovnik podoben LinkedInu, Buh odgovarja, da podobnosti ni, saj uporabnik ne kreira nekega javnega računa, temveč zgolj v nekaj enostavnih korakih odda prijavo za delo na eno ali pa vsa podjetja v skupini Jezikovnik.

Potencial Jezikovnika prepoznala tudi ljubljanska Filozofska fakulteta

Buh je k sodelovanju povabil še jezikovno šolo Jezikovna Akademija in dve prevajalski agenciji, Alamma in Peresce. Tako je nastala skupina Jezikovnik, s katero je v partnerstvo vstopila tudi Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Naj kot zanimivost dodamo, da so prav vsi, ki so ustanovili oziroma vodijo prej omenjena podjetja, diplomanti jezikoslovnih programov Filozofske fakultete, ki skušajo zdaj s projektom pomagati svojim mlajšim kolegom in kolegicam. Skupaj trenutno nudijo delo okoli 250 sodelavcem in sodelavkam.

Kaj mora Petra narediti, da se pridruži Jezikovniku?

»Ciljamo na diplomante in diplomantke jezikovnih programov, ki na trg dela šele vstopajo, seveda pa tudi na ostale, ki imajo že nekaj izkušenj in bi radi sodelovali z nami,« pojasnjuje sogovornik. Če se bo Petra, 23-letna diplomantka germanistike, želela pridružiti Jezikovniku, bo v spletni obrazec za prijavo vnesla osebne podatke, označila pri katerih podjetjih iz skupine želi delati, odgovorila na nekaj vprašanj, pripela svoj življenjepis in vse skupaj poslala s pritiskom na gumb: »Za zdaj so v skupini Jezikovnik štiri podjetja, pozneje pa bo imela Petra več izbire, ampak nekje je treba začeti. Posamezno podjetje bo Petro, če se mu bo zdela kot kandidatka primerna, kontaktiralo in se z njo dogovorilo za razgovor.« Buh še doda, da Petra najverjetneje ne bo imela težav z iskanjem službe. Razlog je v nemščini – ta profil učitelja oziroma jezikovnega trenerja je vedno relativno težko dobiti, saj so germanisti praviloma kar dobro zaposljivi.

»Vse počnemo brezplačno.«

Jezikovnik je za iskalce dela povsem brezplačen, dostop do oddanih prijav za delo imajo zgolj člani skupine, ne nameravajo pa jih posredovati tretjim osebam. Projekt je povsem nepridobitno naravnan, čeprav, pravi Buh, da razmišljajo o tem, da bi nova podjetja za pridružitev skupini plačala simbolično članarino. Ta bo porabljena za delovanje spletne strani in druge stroške, ki jih trenutno pokrivajo ustanovni člani. »Vse počnemo brezplačno, vključno z dogodki in predavanji, ki jih ne honoriramo.« Eden takšnih dogodkov bo potekal 19. oktobra na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na njem pa se bodo zvrstila strokovna predavanja s področja poučevanja jezikov in prevajanja, vsa pa bodo praktično usmerjena.

Jezikovnik med nastajanjem. Z leve proti desni: Mart D. Buh (LanguageSitter), Pija Kovač (Alamma), Matija Kovač (Jezikovna Akademija) in Maja Sužnik (Peresce) (Vir slike: Jezikovnik)

Mladi dovolj teorije dobijo na fakulteti, manjka pa jim praktičnih znanj in izkušenj, meni Buh. »Glavni namen Jezikovnika z vidika uporabnika je zagotovo pridobivanje relevantnih delovnih izkušenj in lažji dostop do priložnost za delo v jezikoslovni stroki.«

Kaj bi spremenil pri študiju jezikov?

Študij jezikov v Sloveniji je po njegovem mnenju večinoma dober, pa čeprav gre pri šolstvu na splošno za rigiden sistem, kjer se stvari prepočasi spreminjajo, tudi pri jezikovnih študijih. »Zagotovo bi določene zastarele in neuporabne vsebine, ki koristijo zgolj peščici, ki kariero pozneje nadaljuje v akademski sferi, zamenjal s sodobnimi in praktičnimi predmeti. Želel bi si tudi veliko več interdisciplinarnosti in povezovanja programov z gospodarstvom in delodajalci brez prestrašenega vpitja, da se s tem posega v avtonomijo univerze.« Zato pozdravlja sodelovanje Filozofske fakultete, ki »problematiko razume in ukrepa«.

»Neplačnikov ne bomo tolerirali!«

Stroški za razvoj sistema Jezikovnika so bili minimalni, napoveduje pa nekatere spremembe pri prijavnem sistemu, ki ga bodo kmalu nadgradili in izboljšali njegove funkcionalnosti. Skupina, ki upravlja Jezikovnik, ima tudi podobna načela: »V skupini ne bomo tolerirali neplačnikov, ki na področju poučevanja in prevajanja niso redkost. Sodelavce je treba plačevati redno in v skladu z dogovorom.«

Jezikovnik pa je poseben še v (vsaj) enem pogledu: vsa trenutna podjetja so si konkurenčna, a ta izziv, preseganje razmišljanja o konkurenci, so dobro prestali in se sprejeli kot partnerji na projektu, ki bo koristil vsem stranem.

Kateri jeziki so trenutno najbolj vroči?
»V zadnjem času nemščina začenja prehitevati angleščino, če sodim po tečajih, ki smo jih pri LanguageSitterju® prodali letos,« pravi Buh, ki dodaja, da se za jezikovne tečaje pri njih najpogosteje odloča starostna skupina od 28 do 49 let. Tisti, ki k njim pridejo zasebno, torej ne prek podjetij, se želijo večinoma učiti jezikov, kot so italijanščina, španščina, francoščina, ruščina in finščina. »Na koncu pa se večinoma odločijo, da bodo čas in sredstva raje vložili v individualni tečaj angleščine ali nemščine, saj jim bo eden od teh dveh jezikov pomagal pri poklicnem oziroma poslovnem razvoju in jim omogočil lažje opravljanje dela ali celo napredovanje. Torej manj za dušo, več za posel, mogoče celo za preživetje.«

19. oktobra bo na Filozofski fakulteti v Ljubljani potekal prvi dogodek, ki ga bo organizirala skupina podjetij, ki sestavljajo Jezikovnik. Udeležba je brezplačna, je pa obvezna prijava.

XR06 - single static MP coworking
shranjeno pod: ,
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!