Jezikoslovci, iščete službo? Jezikovnik vam jo lahko poišče!

Začelo se je dobro leto nazaj, se spominja Mart D. Buh, direktor jezikovne agencije LanguageSitter®, ko so imeli težave najti primerne učitelje preko različnih spletnih kanalov, ki jih uporabljajo. »Mislil sem si, če imamo mi takšne težave, jih imajo gotovo tudi drugi. In res je bilo tako.«
Jezikoslovci, iščete službo? Jezikovnik vam jo lahko poišče!

Jezikovnik je za iskalce dela povsem brezplačen, dostop do oddanih prijav za delo imajo zgolj člani skupine (Vir slike: Bigstockphotos).

Mart D. Buh je med opisovanjem platforme, ki bo povezala podjetja iz jezikovne industrije in iskalce dela na področju poučevanja jezikov, prevajanja, tolmačenja in lektoriranja, jasen: platforma, ki so ji nadeli ime Jezikovnik, je v prvi vrsti nastala iz nekoliko sebičnih razlogov. »Razlog za nastanek Jezikovnika je bil predvsem v pomanjkanju dostopa do kakovostnih kadrov, s katerim smo se soočali. Za nas je Jezikovnik kanal, prek katerega imamo dostop do svežih kadrov, s tem pa tudi pomagamo mladim do dela in izkušenj.« Na vprašanje, kako je Jezikovnik podoben LinkedInu, Buh odgovarja, da podobnosti ni, saj uporabnik ne kreira nekega javnega računa, temveč zgolj v nekaj enostavnih korakih odda prijavo za delo na eno ali pa vsa podjetja v skupini Jezikovnik.

Potencial Jezikovnika prepoznala tudi ljubljanska Filozofska fakulteta

Buh je k sodelovanju povabil še jezikovno šolo Jezikovna Akademija in dve prevajalski agenciji, Alamma in Peresce. Tako je nastala skupina Jezikovnik, s katero je v partnerstvo vstopila tudi Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Naj kot zanimivost dodamo, da so prav vsi, ki so ustanovili oziroma vodijo prej omenjena podjetja, diplomanti jezikoslovnih programov Filozofske fakultete, ki skušajo zdaj s projektom pomagati svojim mlajšim kolegom in kolegicam. Skupaj trenutno nudijo delo okoli 250 sodelavcem in sodelavkam.

Kaj mora Petra narediti, da se pridruži Jezikovniku?

»Ciljamo na diplomante in diplomantke jezikovnih programov, ki na trg dela šele vstopajo, seveda pa tudi na ostale, ki imajo že nekaj izkušenj in bi radi sodelovali z nami,« pojasnjuje sogovornik. Če se bo Petra, 23-letna diplomantka germanistike, želela pridružiti Jezikovniku, bo v spletni obrazec za prijavo vnesla osebne podatke, označila pri katerih podjetjih iz skupine želi delati, odgovorila na nekaj vprašanj, pripela svoj življenjepis in vse skupaj poslala s pritiskom na gumb: »Za zdaj so v skupini Jezikovnik štiri podjetja, pozneje pa bo imela Petra več izbire, ampak nekje je treba začeti. Posamezno podjetje bo Petro, če se mu bo zdela kot kandidatka primerna, kontaktiralo in se z njo dogovorilo za razgovor.« Buh še doda, da Petra najverjetneje ne bo imela težav z iskanjem službe. Razlog je v nemščini – ta profil učitelja oziroma jezikovnega trenerja je vedno relativno težko dobiti, saj so germanisti praviloma kar dobro zaposljivi.

»Vse počnemo brezplačno.«

Jezikovnik je za iskalce dela povsem brezplačen, dostop do oddanih prijav za delo imajo zgolj člani skupine, ne nameravajo pa jih posredovati tretjim osebam. Projekt je povsem nepridobitno naravnan, čeprav, pravi Buh, da razmišljajo o tem, da bi nova podjetja za pridružitev skupini plačala simbolično članarino. Ta bo porabljena za delovanje spletne strani in druge stroške, ki jih trenutno pokrivajo ustanovni člani. »Vse počnemo brezplačno, vključno z dogodki in predavanji, ki jih ne honoriramo.« Eden takšnih dogodkov bo potekal 19. oktobra na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na njem pa se bodo zvrstila strokovna predavanja s področja poučevanja jezikov in prevajanja, vsa pa bodo praktično usmerjena.

Jezikovnik med nastajanjem. Z leve proti desni: Mart D. Buh (LanguageSitter), Pija Kovač (Alamma), Matija Kovač (Jezikovna Akademija) in Maja Sužnik (Peresce) (Vir slike: Jezikovnik)

Mladi dovolj teorije dobijo na fakulteti, manjka pa jim praktičnih znanj in izkušenj, meni Buh. »Glavni namen Jezikovnika z vidika uporabnika je zagotovo pridobivanje relevantnih delovnih izkušenj in lažji dostop do priložnost za delo v jezikoslovni stroki.«

Kaj bi spremenil pri študiju jezikov?

Študij jezikov v Sloveniji je po njegovem mnenju večinoma dober, pa čeprav gre pri šolstvu na splošno za rigiden sistem, kjer se stvari prepočasi spreminjajo, tudi pri jezikovnih študijih. »Zagotovo bi določene zastarele in neuporabne vsebine, ki koristijo zgolj peščici, ki kariero pozneje nadaljuje v akademski sferi, zamenjal s sodobnimi in praktičnimi predmeti. Želel bi si tudi veliko več interdisciplinarnosti in povezovanja programov z gospodarstvom in delodajalci brez prestrašenega vpitja, da se s tem posega v avtonomijo univerze.« Zato pozdravlja sodelovanje Filozofske fakultete, ki »problematiko razume in ukrepa«.

»Neplačnikov ne bomo tolerirali!«

Stroški za razvoj sistema Jezikovnika so bili minimalni, napoveduje pa nekatere spremembe pri prijavnem sistemu, ki ga bodo kmalu nadgradili in izboljšali njegove funkcionalnosti. Skupina, ki upravlja Jezikovnik, ima tudi podobna načela: »V skupini ne bomo tolerirali neplačnikov, ki na področju poučevanja in prevajanja niso redkost. Sodelavce je treba plačevati redno in v skladu z dogovorom.«

Jezikovnik pa je poseben še v (vsaj) enem pogledu: vsa trenutna podjetja so si konkurenčna, a ta izziv, preseganje razmišljanja o konkurenci, so dobro prestali in se sprejeli kot partnerji na projektu, ki bo koristil vsem stranem.

Kateri jeziki so trenutno najbolj vroči?
»V zadnjem času nemščina začenja prehitevati angleščino, če sodim po tečajih, ki smo jih pri LanguageSitterju® prodali letos,« pravi Buh, ki dodaja, da se za jezikovne tečaje pri njih najpogosteje odloča starostna skupina od 28 do 49 let. Tisti, ki k njim pridejo zasebno, torej ne prek podjetij, se želijo večinoma učiti jezikov, kot so italijanščina, španščina, francoščina, ruščina in finščina. »Na koncu pa se večinoma odločijo, da bodo čas in sredstva raje vložili v individualni tečaj angleščine ali nemščine, saj jim bo eden od teh dveh jezikov pomagal pri poklicnem oziroma poslovnem razvoju in jim omogočil lažje opravljanje dela ali celo napredovanje. Torej manj za dušo, več za posel, mogoče celo za preživetje.«

19. oktobra bo na Filozofski fakulteti v Ljubljani potekal prvi dogodek, ki ga bo organizirala skupina podjetij, ki sestavljajo Jezikovnik. Udeležba je brezplačna, je pa obvezna prijava.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Delavnica: Google Adwords

Delavnica: Google Adwords

Pri oglaševanju na Googlu je zelo pomembno upoštevanje splošnih smernic za uspešno postavitev in vodenje AdWords kampanje. Prav zato vas vabimo na delavnico, v okviru katere boste spoznali Google AdWords: od osnov do potankosti. Preberite več >>

Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>

Registracija blagovne znamke

Registracija blagovne znamke

Blagovna znamka je tako rekoč srce in duša vsakega uspešnega podjetja. Lahko predstavlja ugled, prestiž, kakovostno blago ali storitve, obljubo po napredku in nečem novem, zvestobo, konsistentnost. Njen bistveni element, celo cilj, je prepoznavnost. Preberite več >>


V Roastery & Bakery po odlično kavo in sveže pecivo

V Roastery & Bakery po odlično kavo in sveže pecivo

Pred časom je v središču Ljubljane odprla vrata samopostrežna pekarnica – kavarnica Roastery & Bakery. V prispevku predstavljamo zgodbo izvirnega lokala. Preberite več >>

S trdim delom do mednarodno prepoznavne blagovne znamke športne opreme

S trdim delom do mednarodno prepoznavne blagovne znamke športne opreme

Mlada podjetnika Luka Železnik in Dejan Kobal sta med študijem ustanovila podjetje Tng oprema, ki se ukvarja s prodajo opreme za funkcionalno vadbo. Kako jima je uspelo? Preberite več >>

Nik Vene, NV Holders: »Vsako stvar se da prodati, če jo znaš pravilno predstaviti!«

Nik Vene, NV Holders: »Vsako stvar se da prodati, če jo znaš pravilno predstaviti!«

Na drugem v seriji dogodkov Razvij svojo idejo v donosen posel je svojo podjetniško zgodbo predstavil Nik Vene iz podjetja NV. Preberite več >>

dr. Peter Merc: »Dejanski potencial blockchaina se šele nakazuje«

dr. Peter Merc: »Dejanski potencial blockchaina se šele nakazuje«

O tehnologiji veriženja blokov se v zadnjem času veliko govori. Pred začetkom Blockchain Roadshowa, v okviru katerega boste spoznali blockchain in njegove potenciale, smo se pogovarjali z vodjo Blockchain Think Tanka dr. Petrom Mercem. Preberite več >>

S podjetjem Vistion do individualnih rešitev strojnega vida

S podjetjem Vistion do individualnih rešitev strojnega vida

Mlado zagonsko podjetje Vistion od leta 2015 naročnikom ponuja individualne avtomatizirane rešitve strojnega vida. Pogovarjali smo se z direktorjem Rokom Miheljem. Preberite več >>

NV Holders – od izvirne ideje do mednarodne prepoznavnosti

NV Holders – od izvirne ideje do mednarodne prepoznavnosti

22-letni Nik Vene je leta 2014 ugotovil, da si mora stalno popravljati srajco. Po neuspešnem iskanju rešitve na trgu je sam oblikoval prvi držalec za srajce. Tri leta kasneje se lahko pohvali z dvema uspešnima kampanjama na Kickstarterju in več kot 10 tisoč prodanimi izdelki. Preberite več >>

Rok Starič: »Pustite svoji domišljiji prosto pot!«

Rok Starič: »Pustite svoji domišljiji prosto pot!«

Na MP dogodku: Razvij svojo idejo v donosen posel je svojo poslovno zgodbo predstavil mladi podjetnik Rok Starič. Preberite več >>

Oznake: