Mutanti minimalno sprejemljivega produkta
Minimalno sprejemljiv produkt (Vir slike: leanstartupcircle.com)
Koncept minimalno sprejemljivega produkta (ang. Minimum Viable Product), znan tudi po kraticah MVP, se je v svetu tehnoloških startupov pričel uveljavljati kmalu po tem, ko sta ga v ospredje postavila Steve Blank in Eric Ries.
Gre za eno najpomembnejših tehnik pri razvoju t. i. vitkega startup podjetja, omogoča pa hitro, cenovno ugodno in enostavno preverjanje odziva strank na produkte oz. storitve podjetja, ki trenutno še niso dokončno razviti in dokončani. V kolikor se tekom preverjanja izve, da željenega odziva ni, je škoda minimalna, saj je bil tudi vložek minimalen, v nasprotnem primeru, torej ko tržišče pokaže jasno zanimanje za produkt ali storitev, pa podjetje dobi zeleno luč za nadaljnje investicije časa in denarja v njen razvoj.
Pri minimalno sprejemljivem produktu torej ne gre za končno različico produkta, temveč zgolj za (delno izdelan) prototip, a obstajajo tudi variacije minimalno sprejemljivega produkta, ki podjetnikom omogočajo predstavitev ideje tudi brez prototipa. Tovrsten način predstavitve pride v poštev predvsem v primerih, kjer bi že razvoj delno izpopolnjenega izdelka predstavljal zelo visok strošek.
Najpogostejše so naslednje štiri variacije MSP, njihova izbira pa je odvisna predvsem od sredstev, ki so na voljo (število osebja, časovni vložek, denarna sredstva), in ciljne publike:
Cilj razvoja minimalno sprejemljivega produtka je prodaja koncepta ideje tržišču.
- Skica: Gre za odlično izbiro za podjetje, ki se sooča s pomanjkanjem osebja, časa in denarja, hkrati pa cilja predvsem na tehnični tip publike z veliko domišljije. Ker vedo, da si njihova ciljna publika zmore predstavljati, kako bo njihova vizija izgledala v končni izvedbi, produkt v podjetju predstavijo zgolj preko enega izmed vizualizacijskih orodij, ki predstavi funkcije, strukturo ter vsebino končnega produkta.
- Slika: Nekoliko izpopolnjena variacija zgoraj omenjene skice predstavlja še natančnejši izgled končnega produkta, saj so v skico dodane tudi podrobnosti. Slika je nekoliko varnejša možnost, ki jo je dobro izbrati pri publiki, ki ni toliko vešča pri vizualiziranju konceptov.
- Hitri prototip: Včasih ljudje potrebujejo nekaj več kot le skico ali sliko končnega produkta. Prepriča jih le stvar, ki jo lahko primero v roke, jo pregledajo in si zamislijo, kako bo ta delovala v končni izvedbi. Gre torej za hitro izdelano verzijo prvega prototipa, a vseeno takšen način predstavitve produkta podjetju vzame nekoliko več časa in truda, predvsem pa sredstev.
- “Lite” prototip: Omenjena različica MSP je primerna predvsem za podjetja, ki imajo zadostno število članov ekipe in tudi dovolj denarnih sredstev, da razvijejo delno delujočo verzijo končnega produkta, ki bo delovala tudi kot temelj za nadaljnji razvoj, če do njega pride.
Poleg izbire pravega minimalno sprejemljivega produkta se moramo odločiti tudi za pravi poslovni model.
Minimalno sprejemljiv produkt se je že večkrat izkazal za odličen način, kako prodati koncept ideje tržišču. A le, v kolikor gre za kvalitetno izdelan MSP.
V zadnjem času so se namreč pojavile nove različice MSP, ki pravzaprav pomenijo zgolj površno izdelano in slabo predstavljeno verzijo končnega produkta. To seveda ni nikakršen MSP in podjetju ponavadi prinese zgolj škodo, saj ne more prinesti realnega odziva tržišča, temveč povzroči predvsem negativne reakcije potencialnih strank, ne glede na to, da je ideja v ozadju morda odlična.
MSP naj bo torej namenjen validaciji trga, ne pa odganjanju strank. Vedno izberite takšnega, ki ga boste lahko kvalitetno izvedli glede na denarna sredstva, število članov ekipe in čas, ki ga imate na voljo. Če vam primanjkuje denarnih sredstev ali časa za uresničitev 3. ali 4. različice, se raje lotite izvedbe 1. ali 2. različice.
Vir: invisionapp.com