S.p. in d.o.o. z normiranimi stroški
S.p. z norminiranimi stroški
V splošnem je najbolj poznana normirana obdavčitev samostojnih podjetnikov. Večino normirancev je namreč s.p.jevcev. Obstaja pa tudi normirana obdavčitev d.o.o. Več o eni in drugi obliki normirane obdavčitve si lahko preberete v nadaljevanju tega članka.
a.) Obdavčitev d.o.o. z upoštevanjem normiranih odhodkov
Družbe lahko ugotavljajo davčno osnovo kot razliko med prihodki in 80-odstotnimi normiranimi odhodki, če sta izpolnjena dva pogoja:
- Seštevek prihodkov v dveh zaporednih letnih ne bo presegel 300.000 evrov
- Če je bila pri zavezancu v davčnem letu vsaj 9 mesecev obvezno zavarovana v skladu s ZPIZ-2 vsaj ena oseba za polni delovni čas.
Davčna stopnja je 20-odstotna. Ker se upoštevajo normirani odhodki, nimamo možnosti upoštevanja davčnih olajšav. V praksi to pomeni, da:
- ne moremo upoštevati olajšav za osnovna sredstva in
- ne moremo upoštevati preteklih davčnih izgub in prenosa neizkoriščenih olajšav iz preteklih let,
- ne moremo upoštevati stroškov plač, potnih nalogov, zunanjih izvajalcev itd…
Normirani stroški so priznani do višine 100.000 evrov. Nad tem zneskom je stopnja obdavčitve 19% glede na razliko prihodkov.
Za ugotavljanje prihodkov je potrebno voditi poslovne knjige. Družba mora preiti nazaj na sistem obračuna davka na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če bo presegla vsoto prihodkov 300.000 evrov v dveh zaporednih letih.
V vsakem primeru je potrebno voditi knjige, saj je potrebno oddati bilanco na FURS in AJPES, ki je tudi javno objavljena.
Pri d.o.o. sta davka 2. V prvem delu članka je govora o davku na dohodek pravnih oseb. V primeru, da si želite dobičke izplačati iz podjetja, je potrebno plačati še davek na kapitalske dobičke, ki v letu 2023 znaša 27,5%.
Primer izračuna 1: Normirani d.o.o., 40.000 prihodkov
Če od 40.000 evrov odštejemo 80% normiranih stroškov, nam ostane 8.000 evrov davčne osnove. Ta je obdavčena po 20% stopnji, kar pomeni 1.600 evrov.
b.) Obdavčitev samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov
A: Normirani s.p. – zaposlena ena oseba za 9 mesecev ali polno zavarovan nosilec s.p. (polni s.p.)
Z letom 2023 je obdavčitev normiranih s.p. postala nekoliko višja in bolj kompleksna. Za lažjo razlago si oglejte preglednico.
| nad | do | normirani odhodki | ||
| 50.000 | 80% | |||
| 50.000 | 100.000 | 40% | nad | 50.000 |
| 100.000 | 0% | nad | 100.000 |
Primer izračuna 1: Polni normirani s.p. s 50.000 evrov prihodkov
Če od 50.000 evrov odštejemo 80% normiranih stroškov, nam ostane 10.000 evrov davčne osnove. Ta je obdavčena po 20% stopnji, kar pomeni 2.000 evrov.
Primer izračuna 2: Polni normirani s.p., 70.000 prihodkov
Če od prvih 50.000 evrov odštejemo 80% normiranih stroškov, nam ostane 10.000 evrov davčne osnove. Ta je obdavčena po 20% stopnji, kar pomeni 2.000 evrov. Ostane nam še 20.000 evrov. Temu delu lahko odštejemo 40% normiranih stroškov, kar pomeni, da nam ostane 12.000 evrov. Ko jih obdavčimo z 20% to pomeni, dodatnih 2.400 evrov davka. Skupna obdavčitev je torej 4.400 evrov.
Polni normirani s.p. lahko ostanete, dokler ne presežete seštevka 300.000 evrov prihodkov v dveh zaporednih letih.
B: Popoldanski normirani s.p.
Pri popoldanskem s.p. je obdavčitev še nekoliko bolj kompleksna. Ključen podatek za stopnjo obdavčitve je ali ima popoldanski s.p. zaposleno 1 osebo za vsaj 9 mesecev v davčnem letu ali ne.
| Prihodki | Zaposlena oseba za 9 mesecev | Obdavčitev v 2022 | Obdavčitev v 2023 in 2024 | Razlika |
| 12.500 | NE | 500 | 500 | 0 |
| 12.500 | DA | 500 | 500 | 0 |
| 50.000 | NE | 2.000 | 5.000 | -3000 |
| 50.000 | DA | 2.000 | 2.000 | 0 |
| 100.000 | NE | / | / | / |
| 100.000 | DA | 4.000 | 8.000 | -4.000 |
Nova davčna sprememba torej najbolj vpliva na popoldanski normirani s.p., ki nima zaposlenih.
| nad | do | normirani odhodki | ||
| 12.500 | 80% | |||
| 12.500 | 50.000 | 40% | nad | 12.500 |
| 50.000 | 0% | nad | 50.000 |
Primer izračuna 1: Popoldanski normirani s.p. brez zaposlenih z 10.000 evrov prihodkov
Od 10.000 evrov odštejemo 80% normiranih stroškov, tako nam ostane 2.000 evrov davčne osnove. Ta je obdavčena po 20% stopnji, kar pomeni 400 evrov.
Primer izračuna 2: Popoldanski normirani s.p. z zaposleno osebo za 9 mesecev in 50.000 evrov prihodkov
Če od prvih 12.500 evrov odštejemo 80% normiranih stroškov, nam ostane 2.500 evrov davčne osnove. Ta je obdavčena po 20% stopnji, kar pomeni 500 evrov. Ostane nam 37.500 evrov. Če od teh odštejemo 40% normiranih stroškov, nam ostane 22.500 evrov davčne osnove. Ta je obdavčena po 20% stopnji, kar pomeni 4.500 evrov. Skupna obdavčitev je torej 5.000 evrov.
Katere evidence morajo voditi “normiranci”?
Samostojnim podjetnikom normirancem voditi poslovnih knjig, Ministrstvo za finance pa predpiše, katere evidence je potrebno voditi. Tudi v tem primeru ni možnosti upoštevati davčnih olajšav za dejavnost, možnosti upoštevanja splošne olajšave in drugih osebnih davčnih olajšav. V tem primeru se davek plača tudi v primeru, če podjetje izkaže več odhodkov kot ima dejansko prihodkov (izguba).
Če je zasebnik DDV zavezanec, znesek DDV z upoštevanjem ustrezne stopnje izkaže na računu.
»Normiranci« so tako skladno s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe RS (pravilnik najdete tukaj), ki opravljajo dejavnost dolžni za poslovne in davčne namene voditi naslednje evidence:
- evidenco izdanih knjigovodskih listin;
- evidenco osnovnih sredstev in
- morebitne druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebni predpisi s področja, na katerem poslujejo.
V kolikor je »normiranec« registriran za DDV, je poleg zgoraj navedenih evidenc dolžan voditi tudi vse evidence v skladu z DDV predpisi. Pravilnik pri vsaki izmed evidenc predpisuje tudi minimalen obseg podatkov in obliko, v kateri morajo normiranci voditi evidence.
a.) Evidenca izdanih knjigovodskih listin
Evidenca izdanih knjigovodskih listin se lahko vodi bodisi v papirni bodisi v računalniški obliki in mora vsebovati najmanj:
- številko in datum vpisa v evidenco;
- številko in datum knjigovodske listine;
- opis poslovnega dogodka in znesek iz knjigovodske listine;
- znesek prihodkov po SRS ali ZDoh-2 ter morebiten znesek popravka prihodkov na ravni davčno priznanih prihodkov (zmanjšanja in povečanja prihodkov na davčno priznane).
Upoštevaje dejstvo, da je davčno leto pri fizičnih osebah enako koledarskemu letu, se evidenca knjigovodskih listin zaključuje s stanjem na dan 31. decembra. Zaključena evidenca izdanih knjigovodskih listin je podlaga za ugotavljanje višine davčno priznanih prihodkov ter posledično normiranih odhodkov in davčne osnove.
b.) Evidenca osnovnih sredstev
Vodenje evidence osnovnih sredstev je obvezna zgolj za »normirance«, ki imajo v lasti osnovna sredstva. Normiranci morajo poskrbeti, da bo evidenca osnovnih sredstev vsebovala najmanj:
Preberite tudi: Obdavčitev d.o.o.
- zaporedno številko osnovnega sredstva;
- opis, stanje in gibanje osnovnega sredstva, zlasti datum pridobitve in datum izločitve ali odtujitve;
- podatke o listini o pridobitvi oziroma izločitvi ali odtujitvi ter nabavno vrednost osnovnega sredstva.
V evidenco se vpisujejo vse listine, ki se nanašajo na pridobitev in odtujitev oziroma izločitev osnovnih sredstev in tiste, ki vplivajo na povečanje nabavne vrednosti osnovnega sredstva.
Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
