Vir slike: Pixabay
Generacije imajo različne načine in pristope k delu in že z upoštevanjem tega preprostega dejstva, boste dosegli opazno razliko v rezultatih dela. Neupoštevanje potreb katerekoli skupine v podjetju lahko povzroči padec v produktivnosti in povečanju nezadovoljstva.
V delovnem kontekstu obstajajo štiri generacije, ki se razlikujejo v pogledih na svet in v delovni etiki.
Generacija veteranov ali tradicionalistov, osebe, rojene med letoma 1922 in 1945.
»Baby boom« generacija, posamezniki rojeni med letoma 1956 in 1964.
Generacija X, posamezniki, rojeni med letoma 1965 in 1980.
Generacija Y, mlajša generacija, rojena med 1981 in 2000.
Baby boomerji imajo radi klasični delovni čas, milenijcem pa je ljubši fleksibilni delovni čas. Mlajše generacije ne verjamejo, da moramo biti na delovnem mestu, da bi opravili delo – če pa že, potem radi delajo v skupinah. Zato je pomembno, da vodje v okviru smotrnosti in izvedljivosti podelijo svojim sodelavcem svobodo, da delajo na način, ki si ga sami izberejo. Pomembno je, da se vodja osredotoči na opravljenost delovnih nalog in ustrezno komunikacijo med člani skupine. Če imajo zaposleni težave s sodelovanjem z nekom iz druge generacije, to lahko popravimo z vzpostavljanjem in nagrajevanjem sodelovanja in vzajemnega mentorstva. Kombiniranje pogledov in izkušenj vseh generacij bo prineslo opazne prednosti tako za zaposlene kot za podjetje.
Kako zagotoviti pretok znanja?
Prvi korak pri izgradnji izmenjav znanja med generacijami je prepoznavanje dragocenih vpogledov, izkušenj in stališč vsake generacije. Prisotnost različnih generacij na delovnem mestu ponuja velik bazen priložnosti za mentorstvo – v obeh smereh. Milenijci se lahko učijo od starejših (socialne veščine, komunikacija, …) in tudi oni jih lahko naučijo marsičesa (standard telekonferenc, nove tehnologije, novi pristopi, …). Trend vzajemnega mentorstva močno raste. Ker so milenijci rojeni v digitalnost, je realno pričakovati, da bodo na tem področju lahko ponudili starejšim generacijam obilo znanja. Starejši, izkušeni zaposleni pa lahko mlajše naučijo zelo veliko o poslovni intuiciji. Mlajše generacije so močno družbeno in okoljsko odgovorne, in ta njihov pristop bo doprinesel k inovativnemu in kreativnemu reševanju dnevnih problemov podjetja. Baby boomerji so nagnjeni k razumevanju, kaj motivira različne posameznike. S tem znanjem lahko podprejo mlade vodje, da bodo lahko najbolje vodili, organizirali in nagrajevali svoje ekipe. Izkušeni zaposleni se spominjajo poskusov, ki se niso izkazali v preteklosti, zato so dobro opremljeni z znanjem za ocenjevanje novih predlogov, iniciativ in izboljšav. Navdušeni milenijci pa bodo zaradi svoje neobremenjenosti s tem lahko predlagali rešitve in pristope, na katere doslej ni še nihče pomislil.
V večini primerov bomo ugotovili, da generacije niso tako zelo različne. Zaposlene različnih starosti družijo skupne vrednote kot so poštenost, doslednost in spoštljivost.
Vir: GZS
