Pravne zanke pri zaposlovanju in odpuščanju

Zaposlovanje in odpuščanje se slej ko prej znajde na repertoarju delovnih nalog slehernega podjetnika. Pri tem se mora slednji kot delodajalec zavedati, da je delovna zakonodaja nekoliko bolj naklonjena delavcu, saj se ta smatra kot šibkejša stranka v delovnem razmerju.

Podjetniška ekipa se pri mladih podjetjih najprej širi preko sklepanja civilnih pogodb (pogodbe o delu, avtorske pogodbe, študentske napotnice), slej ko prej pa pride do trenutka, ko je bolj smiselno z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi.

S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec skleneta delovno razmerje

Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Delodajalec mora pri zaposlovanju paziti predvsem na:

  • prepoved diskriminacije (delodajalec mora pri zaposlovanju zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso, spol ali etično poreklo, nacionalno ali socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino);
  • javno objavo prostega delovnega mesta;
  • prepovedana vprašanja na zaposlitvenem razgovoru (delodajalec delavca ne sme spraševati o družinskem oziroma zakonskem stanu, o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podobnih zadev, če te niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem);
  • seznanitev s pogoji dela ter pravicami in dolžnostmi delavca;
  • obveznost pisnega obvestila neizbranim kandidatom (neizbran kandidat mora biti o neizbiri obveščen najkasneje v 8 dneh po končanem zaposlitvenem postopku).

MP delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Po drugi strani pa se mora delodajalec občasno soočiti tudi z odpovedjo ali odpustitvijo delavca. Pogodba o zaposlitvi tako preneha veljati v naslednjih primerih:

  • s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
  • s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe,
  • s sporazumom,
  • z redno ali izredno odpovedjo,
  • s sodbo sodišča,
  • po samem zakonu, v primerih, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1),
  • v drugih primerih, ki jih določa ZDR-1.

Kakšne so razlike med zgoraj naštetimi načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kakšen način naj delodajalec izbere, kakšen je pravilen postopek odpuščanja ter o vseh ostalih zadevah, ki jih mora delodajalec poznati v postopkih sklepanja in prekinjanja delovnih razmerij pa preberite v članku Sklenitev in prekinitev delovnega razmerja.

Vabljeni pa tudi na našo delavnico: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja, kjer se bomo omenjenih tematik lotili še precej bolj podrobno! Prijave sprejemamo tule >>

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
FURS pojasnjuje: novi pogoji za normirance in progresivna obdavčitev

FURS pojasnjuje: novi pogoji za normirance in progresivna obdavčitev

Novi zakon prinaša višje prihodkovne pragove za vstop v sistem normiranih odhodkov, pomembno omejitev ponovnega vstopa po izstopu ter nova pravila izstopa na podlagi povprečnih prihodkov. Od leta 2026 uvaja tudi progresivno dohodninsko stopnjo za normirance. Več >

Kakšne omejitve veljajo pri izvršbi v letu 2026?

Kakšne omejitve veljajo pri izvršbi v letu 2026?

Izvršba lahko poseže v dolžnikovo premoženje in prihodke, vendar samo v obsegu, potrebnem za poplačilo terjatve. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) hkrati določa prejemke in predmete, ki so iz izvršbe izvzeti, ter prejemke, na katere je izvršba omejena. Namen omejitev je dolžniku in osebam, ki jih mora preživljati, zagotoviti osnovna sredstva za preživetje. Več >

Obvezna božičnica: podjetja bi morala izplačati najmanj 639 evrov, gospodarstvo opozarja na posledice

Obvezna božičnica: podjetja bi morala izplačati najmanj 639 evrov, gospodarstvo opozarja na posledice

Vlada predlaga uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače, ki bi bila neobdavčena in brez prispevkov. Podjetja bi jo morala izplačati do 18. decembra, v izjemnih primerih pa najpozneje do 31. marca prihodnje leto. Več >

Napotki za izvajanje turistične dejavnosti v letu 2025

Napotki za izvajanje turistične dejavnosti v letu 2025

AJPES je za gostitelje pripravili kratke napotke za učinkovito ravnanje ob prehodu v leto 2025. Napotki temeljijo na upoštevanju zakonodaje glede vodenja knjige gostov, poročanja in hrambe podatkov. Več >

Nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti 2025

Nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti 2025

Z novim letom 2025 se uvaja nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti – SKD 2025. V določenih primerih bodo potrebne prilagoditve glavne in drugih dejavnostih, ki jih imate poslovni subjekti vpisane v Poslovni register Slovenije. Več >

Prodaja nepremičnine: ali poznate vaše davčne obveznosti?

Prodaja nepremičnine: ali poznate vaše davčne obveznosti?

Lastnik nepremičnine je v primeru prodaje svoje nepremičnine zavezan k plačilu davka na promet nepremičnin. Poleg tega pa v določenih primerih postane tudi zavezanec za dohodnino od dobička iz kapitala, ki pa se plača le v primeru, če je bila nepremičnina pridobljena po 1.1.2002. Več >

Oznake:,
© 2007-2026 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki | Zemljevid strani