Odgovor strokovnjaka: Retencijska pravica (Vir slike: pixabay.com)
Vprašanje:
Kaj je retencijska oziroma pridržna pravica?
Odgovor:
Retencijska oziroma pridržna pravica je pravica upnika, da zadrži stvar, do katere je prišel zakonito, dokler dolžnik ne poplača svojega dolga.
Eden od primerov, kdaj in kako se retencijska pravica uporabi v praksi, je npr, ko se odda neko stvar v popravilo. Takrat lahko serviser, ki popravi stvar, slednjo zadrži, dokler mu ta, ki je oddal stvar v popravilo, ne plača njegove storitve. Retencijska pravica je možna tudi v primeru, kadar gost hotela prinese v hotel svoje stvari. Ob neplačilu hotelskega računa ima hotel pravico zadržati gostove stvari, dokler gost ne poravna računa.
Retencijsko pravico je možno uveljavljati le, kadar so izpolnjeni določeni pogoji:
- terjatev, ki izhaja iz pridržane stvari, je zapadla (lahko tudi na nedospelih terjatvah, če je dolžnik plačilno nesposoben)
- retencijska pravica se lahko uveljavlja le na stvareh
- retencijska pravica se lahko izvaja le, kadar je dolg denarni
- stvar se mora dejansko nahajati pri upniku
Retencijska pravica traja vse do tedaj, dokler dolžnik ne plača svojega dolga do upnika.
Obstajajo pa izjeme, ko upnik ne more pridržati stvari. Tako upnik ne more uveljaviti retencijske pravice, če dolžnik zahteva vrnitev stvari, ki proti njegovi volji ni več v njegovi posesti (to pomeni, da je bila odvzeta, ukradena ali pridobljena s prevaro, prisilo ali je na zmoten način, proti volji dolžnika, prešla v posest upnika), ali če dolžnik zahteva vrnitev stvari, ki je bila izročena upniku v hrambo ali na posodo. Upnik tudi ne more pridržati pooblastila, dobljenega od dolžnika, ne drugih dolžnikovih listin, izkaznic, dopisov in drugih podobnih stvari, kot tudi ne drugih stvari, ki jih ni mogoče dati na prodaj.
Upniku je dana možnost, da se izogne izvrševanju retencijske pravice, če upniku ponudi drugačno zavarovanje njegove terjatve.
Retencijska pravica preneha tako, da dolžnik poplača dolg upniku. Dolžnik lahko dolg poravna prostovoljno, v kolikor pa tega ne stori, pa se lahko upnik poplača tako, da proda dolžnikove stvari, ki jih ima pridržane. Upnika pa mora pred samo prodajo dolžniku sporočiti, da namerava prodati njegove stvari.
Vir: Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07)
