Vrednotenje podjetij (Vir slike: Picjumbo)
Ko govorimo o pojmu vrednosti podjetja, lahko uporabimo več definicij, ki so odvisne od samega namena oziroma razloga za vrednotenje. Na podlagi vpogleda v javno objavljene bilance si lahko ustvarimo prvo sliko o vrednosti podjetja, tako da ugotovimo njegovo knjigovodsko vrednost. Knjigovodsko vrednost predstavlja razlika med celotnimi sredstvi podjetja in celotnimi obveznostmi podjetja.
V praksi se za vrednotenje podjetij največkrat uporablja metoda diskontiranih vrednosti donosov oziroma denarnih tokov, pri kateri gre za vsoto pričakovanih prihodnjih koristi, ki pripadajo podjetju, pri čemer je vrednost koristi diskontirana (oziroma znižana) na sedanjo vrednost z uporabo ustrezne diskontne stopnje.
Kaj je treba upoštevati pred samim vrednotenjem?
Na začetku je treba določiti predmet ocenjevanja vrednosti, namen ocenjevanja – ali gre za prodajo, nakup itd. – in podlago vrednosti, pri čemer je izbira podlage odvisna od namena ocenjevanja v konkretnem primeru.
Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti kot podlago za ocenjevanje vrednosti razlikujejo tržne in netržne vrednosti – pri nakupu ali prodaji bo tako podlaga tržna vrednost.
Ocenjevalec mora pred vrednotenjem spoznati podjetje, pridobiti podatke o njem in analizirati poslovanje družbe, gospodarske razmere in konkurenčno okolje. Vse to je ponavadi tudi del skrbnega pregleda podjetja. Ne gre prezreti niti dejstva, da potreba po strokovnih storitvah ocenjevalca vrednosti izvira iz okoliščine, da se zneski, prikazani v računovodskih evidencah, ki so pod vplivom učinkov računovodskih usmeritev, običajno razlikujejo od dejanskih tržnih vrednosti istih gospodarskih kategorij. Zato bo ključna naloga ocenjevalca vrednosti, da z uporabo ustreznih metod in tehnik vrednotenja naročniku razkrije, kolikšna je resnična vrednost podjetja, organizacijskih enot, nepremičnin, opreme, določenih neopredmetenih sredstev ali dolga.
Razlogi za vrednotenje podjetja
Razloge za ocenjevanje vrednosti podjetij je moč razdeliti v dve skupini, in sicer na transakcijske in netransakcijske. Med prve sodijo nakup ali prodaja podjetja, združitev in pripojitev, prevzem, izstop in izplačilo družbenika, dedovanje družb, razdelitev podjetja, povečanje ali zmanjšanje osnovnega kapitala ter uskladitev računovodskih evidenc s tržnimi vrednostmi gospodarskih kategorij. Med netransakcijske razloge pa štejemo sanacijo, likvidacijo ali oceno stečajne mase podjetja, obdavčitev sredstev, presojo kreditne sposobnosti in podporo poslovodstvu pri sprejemanju strateških finančnih odločitev.
Kako se izračuna vrednost podjetja?
Statično vrednost je mogoče izračunati s pomočjo bilanc, vendar pa ne smemo pozabiti na dinamično vrednost, ki ogrodju prida odločilni del za oceno prave vrednosti oziroma čim boljšega približka. Poenostavljen primer izračuna vrednosti bi tako na statični strani vključeval postavke nepremičnin, opreme, terjatev do kupcev, obveznosti do dobaviteljev in kreditov, pri čemer pa je treba upoštevati naslednja dejstva in vprašanja: vrednost nepremičnine na trgu je večja od knjigovodske; kakšne amortizacijske stopnje je uporabljalo podjetje; kako je vzdrževalo svojo opremo; da vse terjatve verjetno ne bodo izterjane. K temu je treba dodati še izračun dinamične vrednosti, ki obsega postavke dobička, mnogokratnika le-tega in njegove upoštevane vrednosti, da pridemo do končne ocene skupne vrednosti podjetja.
Kateri načini za vrednotenje podjetja obstajajo v praksi?
Obstaja več načinov, s katerimi lahko določimo vrednost podjetja. Najpogostejši so:
- vrednotenje glede na prihodke podjetja (z diskontiranjem ali kapitalizacijo)
- vrednotenje na podlagi tržne primerjave (z ugotavljanjem primerljivih tržnih cen ali vrednosti na borzi)
- vrednotenje glede na sredstva podjetja (z ugotavljanjem čiste vrednosti ali presežnih prihodkov)
1. Vrednotenje z diskontiranjem denarnih tokov oziroma donosov
Metoda vrednotenja podjetja z diskontiranjem denarnih tokov oziroma donosov je v praksi pogosto uporabljena, saj lahko z njeno pomočjo najustrezneje določimo vrednost podjetja. Slabost te metode je, da je treba uporabiti veliko število postavk, preko katerih izračunamo končno vrednost, kar lahko na koncu pripelje do tega, da je obrazložitev, kako smo prišli do končne ocene vrednosti, povprečnemu podjetniku težje razumljiva.
Vrednost podjetja je v primeru diskontne metode enaka vrednosti vsote vseh ustvarjenih bodočih donosov oziroma denarnih tokov, pri čemer se vsak donos oziroma denarni tok diskontira na sedanjo vrednost z diskontno mero, ki izraža časovno vrednost denarja in mero tveganja, povezano z možnostjo uresničitve pričakovanega donosa. Donos je treba diskontirati, ker je določenemu denarnemu znesku danes pripisana večja vrednost kot enakemu znesku nekoč v prihodnosti.
Višina diskontne stopnje je odvisna od tega, v kateri razvojni fazi se podjetje nahaja (višja kot je ocenjena verjetnost nedoseganja načrtovanih ciljev podjetja, višja je izbrana diskontna stopnja):
| Razvojna faza | Diskontna stopnja |
|---|---|
| Semenska faza (angl. Seed-stage Financing) | 80 % + |
| Start-up faza (angl. Start-up Financing) | 50 %-70 % |
| Prva faza (angl. First-Stage Financing) | 40 %-60 % |
| Druga faza (angl. Second-Stage Financing) | 30 %-50 % |
| Premostitveno financiranje (angl. Bridge / Mezzanine) | 20 %-35 % |
| Javna objava delnic (angl. Public Expectations) | 15 %-25 % |
Vir tabele: Vrednotenje start up podjetja; poslovninacrt.org.
2. Vrednotenje s kapitaliziranjem denarnih tokov oziroma donosov
Metoda vrednotenja preko kapitalizacije je prav tako dokaj pogosta metoda, saj je enostavna in ne zahteva dolgoročnih napovedi. Metoda kapitalizacije temelji na normaliziranem letnem donosu, ki bo naraščal ali padal po neki povprečni stopnji v teoretično neskončnost. Slabost te metode je, da se preko nje skuša podjetje vrednotiti na podlagi konstantno enakega donosa.
3. Vrednotenje na podlagi tržne primerjave
Metodo vrednotenja na podlagi tržne primerjave lahko uporabimo na dva načina. Prvi način je primerjava kupoprodaj in nakupnih pogojev pri nakupu podobnih podjetij, drugi način pa je primerjanje primerljivih podjetij, ki so uvrščena na borzo. Primerljiva so podjetja, ki nastopajo na relevantnih trgih, torej trgih s podobnimi značilnostmi glede stopnje tveganja, s podobnim blagom oziroma storitvami, in ki so primerljivo velika.
4. Vrednotenje s pomočjo ugotavljanja prilagojenih knjigovodskih vrednosti podjetja
Ta metoda temelji na načelu substitucije, po katerem kupec za določeno sredstvo ni pripravljen plačati več, kot bi bil strošek nadomestitve tega sredstva s sredstvom z enako uporabnostjo.
5. Vrednotenje s pomočjo ugotavljanja presežnih donosov
Pri tej metodi ocenimo tržno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in presežek donosov.
Najpogostejše napake pri vrednotenju podjetja
Najpogostejše napake, ki jih ocenjevalci vrednosti podjetij storijo pri vrednotenju podjetij, so v prvi vrsti napačno izračunana diskontna stopnja pri uporabi diskontne metode, nekritična presoja napovedi poslovanja, previsoko ocenjena stopnja rasti podjetja in nepravilna izbira primerljivih podjetij, kadar se vrednoti preko analize tržnih vrednosti primerljivih podjetij.
VIRI:
- Zakon o revidiranju – ZRev-2 (Uradni list RS, št. 65/08)
- Hierarhija pravil ocenjevanja vrednosti (Uradni list RS, št. 106/10 – 2/15)
- Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – 55/15)
- Kodeks poklicne etike ocenjevalca vrednosti
- poslovni-bazar.si
- abeceda-svetovanje.si
